Shrani za kasnejše branje.
Slovenski knjižni sejem (SKS) ni le najstarejša, najobsežnejša in najpomembnejša kulturna prireditev pri nas, je tudi praznik knjig, prostor srečevanj in izmenjave mnenj ter najlepši in najbolj nazoren dokaz o tesni povezanosti kulture in gospodarstva.
Mateja Jordan
V središču letošnjega, že 39. SKS, ki bo vrata odprl med 21. in 26. novembrom na Gospodarskem razstavišču, bodo Karel Destovnik Kajuh, Šoštanj in Srbija. Organizatorji so pod sloganom BESEDO BESEDI zasnovali vsebinsko še bogatejši in za obiskovalce še privlačnejši program, tudi z mednarodnim pečatom po vzoru sejmov v tujini. Sejemski prostor bo letos za skoraj tretjino obsežnejši kot lani, tudi razstavljavcev bo za okoli 15 odstotkov več.
Prihodek od prodaje v založništvu (SKD 58) se je v prvem polletju 2023 nominalno povečal za 4,8 % v primerjavi z enakim obdobjem 2022 (realni obseg prodaje je nižji za 1,2 %). Cene storitev pri proizvajalcih so se to obdobje povečale za 6,9 %.
Pripravila Analitika GZS
Zbornica razširja močan glas založnikov in knjigotržcev
Marsikateri obiskovalec Slovenskega knjižnega sejma danes niti ne pomisli, da se je ta največji slovenski kulturni dogodek rodil pred več kot pol stoletja v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Pomen in vlogo ene najbolj prestižnih blagovnih znamk zbornice z več kot polstoletno zgodovino utemeljuje tudi generalna direktorica GZS in predsednica Upravnega odbora 39. SKS Vesna Nahtigal.
»Slovenski knjižni sejem že 51 let piše svojo uspešno zgodbo in nanjo smo zelo ponosni. Tudi zato, ker v sodelovanju z razstavljavci na enem mestu razgrne celotno pahljačo slovenske knjižne produkcije s tisoči dobrih zgodb, ujetih med knjižne platnice. Ta dogodek je najlepši in najbolj nazoren dokaz o tesni povezanosti kulture in gospodarstva,« je prepričana Vesna Nahtigal.
.jpg)
Letos bo na Slovenskem knjižnem sejmu sodelovalo okoli 15 odstotkov več razstavljavcev kot lani.
Foto: arhiv Gospodarsko razstavišče
Ob tem spomni na knjigo kot na temelj narodove identitete in na dejstvo, da sta založništvo in knjigotrštvo, tako kot druge gospodarske dejavnosti, izpostavljena zakonitostim trga. »Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, si prizadeva za poslovno okolje, ki bo čim bolj naklonjeno knjigi. Velikokrat poudarjamo, da gospodarstvo potrebuje konkurenčno okolje v primerjavi z drugimi državami. Pri založništvu in knjigotrštvu ga je še veliko težje zagotoviti, saj sta omejena na majhen, komaj dvomilijonski trg. Zato je zelo pomemben posluh države in naša zbornica si prizadeva, da je močan glas založnikov in knjigotržcev,« zagotavlja Vesna Nahtigal.
Znotraj družb »založništva in knjigotrštva« dodana vrednost na zaposlenega v trgovini na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami ustvari polovico dodane vrednosti ter v dejavnosti izdajanje knjig znaša 50 tisoč EUR, v drugem založništvu 47 tisoč EUR, najmanj pa v izdajanju revij in druge periodike (dobrih 33 tisoč EUR).
Pripravila Analitika GZS
Promocija bralne kulture brez državne podpore
Slovenski knjižni sejem ima v slovenskem prostoru izjemen pomen, tako za slovensko založništvo in knjigotrštvo kot za razvoj bralne kulture v Sloveniji. Lani, v prvem pokoronskem letu, ko so SKS spet lahko izpeljali v živo, so ga organizatorji ponovno preselili na Gospodarsko razstavišče, kjer se je leta 1972 tudi začel. »Čeprav je bilo med vsemi deležniki ogromno skepse, povezane s selitvijo, je bila selitev čisti zadetek v polno,« zatrjuje direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS Vladimir Kukavica.
»V primerjavi z zadnjo izvedbo sejma v Cankarjevem domu se je obisk lani povečal kar za polovico, na skoraj 46 tisoč obiskovalcev. S ciljem promocije bralne kulture smo izvedli več kot 200 dogodkov, kar nas je kot organizatorje stalo skoraj sto tisoč evrov. Država pa nam je preko Javne agencije za knjigo povrnila sedem tisoč evrov,« prispevek in odnos Ministrstva RS za kulturo komentira Kukavica. Žalosti ga tudi, da nihče od tistih, ki bi morali tako ali drugače skrbeti za promocijo bralne kulture, na sejmu ni imel svoje stojnice.
»Pri tem mislim na ministrstvo za kulturo, ministrstvo za izobraževanje, Javno agencijo za knjigo in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki jih na žalost tudi letos ne bo. Verjetno bodo še zbirali vtise s Frankfurtskega knjižnega sejma, kjer bo Slovenija kot država gostja pustila več kot pet milijonov evrov sredstev. In to na sejmu, ki je namenjen prodaji avtorskih pravic,« kritično pristavlja direktor zbornice.
Mednarodni značaj in kopica spremljevalnih dogodkov
Na gluha ušesa ministrstva za kulturo opozarja tudi založnik Janez Miš, predsednik Upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev. »Trudimo se, da bo letošnji 39. sejem, katerega slogan bo BESEDO BESEDI, vsebinsko še bogatejši in za obiskovalce še privlačnejši. Želimo si sejmu pridodati tudi mednarodni značaj s privabljanjem tujih založnikov in ustvarjalcev po vzoru sejmov v tujini, ki organizirajo »fellowshipe« in skozi takšne prireditve umeščajo svojo literaturo v tujino. Žal za slednje, kljub našemu prizadevanju pri pristojnem ministrstvu za kulturo, zaenkrat ni posluha,« obžaluje Miš.
SKS poleg prodajnih aktivnosti obiskovalcem nudi obilico spremljevalnih dogodkov – srečanja z avtorji, organizirano vodenje šolskih skupin, otroške delavnice, poglobljene debate o knjigi in založništvu ter kulturi, predstavitev občin in regij ter gostujočih držav. »Na sejmu vsako leto podelimo Schwentnerjevo nagrado za posebne dosežke v založništvu, razglasimo knjigo leta ter nagradimo najboljši knjižni prvenec in najbolje oblikovano knjigo,« sogovornik našteva nagrade, s katerimi spodbujajo produkcijo kakovostnih knjig in širijo bralno kulturo.
Prostor srečanj in izmenjave mnenj
Predsednica programskega odbora (PO) 39. Slovenskega knjižnega sejma (SKS), Helena Kraljič sejem razume kot največji praznik knjig v našem prostoru, saj se na enem mestu srečajo vsi ustvarjalci: pisatelji, pesniki, ilustratorji, prevajalci, lektorji, založniki, tiskarji in seveda bralci oziroma kupci knjig. »Ti lahko knjižno krajino občutijo na svojstven, otipljiv način. Knjige se predstavijo na odrih v mnogih oblikah – preko pogovorov, različnih predstavitev, v glasbenih, dramaturških in drugih različicah.« Zato Kraljičeva, tudi založnica in avtorica, meni, da SKS ni le sejem v smislu s knjigami obloženih stojnic, pač pa predvsem dogajalni prostor in prostor srečanj ter izmenjave mnenj.
Na lanskem sejmu je bilo izvedenih več kot 200 dogodkov, sejem pa je obiskalo skoraj 46 tisoč obiskovalcev.
Foto: Anže Miš
Program je vsako leto drugačen, nove knjige pa prinašajo nove vsebine in nove izzive, ki jih, je prepričana Kraljičeva, založniki vedno kvalitetno izpeljejo. Vse novosti v tem trenutku še niso znane, veliko pa so jih uvedli že lani. »Poleg Glavnega in Pisateljskega odra, Odra mladih in Pogovorne postaje, Založniške akademije, Fotocone itd., kjer gostimo dogodke, smo lani uvedli stripovski kotiček, razstavo ilustracij in razstavo knjig države gostje. Letos bomo ta dogajalna prizorišča nadgradili in se posvetili pomanjkljivostim, ki so se lani pojavile zaradi spremembe lokacije,« napoveduje predsednica PO.
Vsako leto sejem zaznamuje okrogla obletnica katere od vidnih slovenskih osebnosti iz sveta literature, letos bo to 100-letnica rojstva Karla Destovnika Kajuha. Heleno Kraljič to še posebej veseli, saj se ji zdi, »da je Kajuhov, ki si drznejo dvigniti glas in opozoriti na krivico, vedno več«. V središču bo tudi Šoštanj, pesnikovo rojstno mesto. »Morda je bil slučaj ali pa tudi ne, da se je Kajuhu, piscu partizanskih pesmi, kot gostja sejma pridružila Srbija, saj je znano, da so Kajuha leta 1941 internirali v taborišče Ivanjica v Srbijo in da mnogim bivša skupna Jugoslavija še vedno odzvanja v srcih,« letošnjo izbiro države v fokusu osvetljuje Helena Kraljič.
Nova sejemska lokacija navdušuje tudi razstavljavce
Založba Miš, eden izmed osrednjih založnikov kakovostne mladinske in otroške literature pri nas, na SKS sodeluje že vrsto let. »Ob lastni distribucijski mreži in spletni strani je SKS za nas osrednji prodajni dogodek v živo, na katerem lahko našim bralcem ponudimo celotno knjižno produkcijo. V zadnjih letih se predstavljamo z dvema stojnicama, na večji z novostmi in knjižno produkcijo zadnjih let, na manjši pa s prodajno akcijo, ki jo naši kupci že dobro poznajo. Tako bo tudi letos,« je napovedala sodelavka založbe Špela Habulin.
Novo lokacijo na Gospodarskem razstavišču v založbi Miš ocenjujejo kot dobro, v prvi vrsti z vidika lažje dostopnosti, tako za obiskovalce kot razstavljavce. »Navdušeni pa smo bili tudi nad celotnim sejemskim prostorom, na katerem so knjige res lahko »zadihale« in tudi letos pričakujemo, da bo tako in se ob tem nadejamo dobre obiskanosti sejma,« je spremembo še pohvalila Habulinova.
Poslovni položaj v založništvu (SKD 58) je v tretjem četrtletju 2023 za 4 odstotne točke nižji glede na enako obdobje 2022, a ostaja večji delež tistih podjetij, kjer pričakujejo boljši poslovni položaj kot pa slabši. Pričakovano povpraševanje se je izboljšalo v tem času, a ostaja na prelomnici med rastjo in zmanjšanjem (lani v tretjem četrtletju pričakovali zmanjšanje povpraševanja).
Pripravila Analitika GZS
Razstavljavci imajo na Gospodarskem razstavišču enakovredne pogoje
Čeprav je SKS eden od mnogih dogodkov, ki jih vsako leto gostijo na Gospodarskem razstavišču (GR) v Ljubljani, ima zaradi svoje vsebine in množice knjig, postavljenih na ogled, tudi za sodelavce GR posebno mesto. Veselijo se njegovega povratka na prvotno lokacijo. »Pomembno je, kako se počutijo razstavljavci in obiskovalci. Glede na odzive so bili lani vsi zadovoljni. Prostora je dovolj, vsa razstava poteka na istem nivoju – v pritličju, vsi razstavni prostori pa imajo dnevno svetlobo,« enakovredne pogoje za razstavljavce komentira direktorica strateškega trženja na GR Špela Terpin.
Na GR izpostavljajo dobro dostopnost Gospodarskega razstavišča tako za posameznike kot šolske skupine, saj sta v bližini železniška in avtobusna postaja, zagotovljena pa je tudi možnost brezplačnega prevoza z avtobusi mestnega prometa. Nenazadnje je pomembno tudi veliko število parkirnih mest v neposredni bližini.
Sodeč po lanskih odzivih se obiskovalci in razstavljavci na novi lokaciji počutijo dobro
Foto: arhiv Gospodarsko razstavišče
Lanske izkušnje so potrdile, da so na razstavišču kos tudi tako zahtevnim dogodkom. »S tehničnega vidika so gladko tekle vse storitve za razstavljavce. Naša ekipa je poskrbela za tehnično izvedbo več kot 250 dogodkov, ki si jih je bilo na omenjenih odrih možno ogledati v živo ali v spletnem prenosu.«
Letošnja novost bo, da so samo otvoritveno slovesnost vkomponirali v razstavo knjig. Zaradi večjega obsega so dogajanje prestavili v dve največji dvorani Gospodarskega razstavišča (Kocko in Kupolo), poskrbeli pa bodo tudi za primerno vizualno podobo.
