Shrani za kasnejše branje.
Najgloblje in najintenzivneje je delovanje svetovnih turističnih trgov v zadnjih letih spremenila pandemija koronavirusa. Na turistične tokove pa bodo v prihodnosti poleg geopolitičnih vplivale tudi podnebne spremembe in spremembe v vedenju turistov.
Mateja Jordan
»Slovenijo predstavljamo kot privlačno, zeleno in raznoliko destinacijo za tiste, ki cenijo edinstvena, avtentična, personalizirana doživetja v trajnosti zavezani državi,« srž naše promocije v tujini oriše direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) mag. Maja Pak Olaj. Usmeritvi sledijo tudi ponudniki na nivoju štirih osnovnih destinacij, kjer si prizadevajo tudi za obogatitev ponudbe in s tem desezonalizacijo. Struktura obiskovalcev Slovenije je raznolika, povsod pa zaznavajo povečanje zanimanja Američanov za našo državo. Največ je Nemcev, Italijanov in Avstrijcev, azijski gostje pa se vračajo zelo počasi.
STO sicer kar 80 odstotkov aktivnosti izvaja na evropskih trgih, najbolj intenzivno na nemškem, italijanskem in avstrijskem. Gostje iz teh držav ustvarijo tudi največ (62 odstotkov) prenočitev, gostje z najbolj oddaljenih trgov pa desetino vseh prenočitev. Na slednjih – najbolj aktivni so v ZDA – nastopajo v partnerstvu z organizatorji potovanj in agencijami ter sosednjimi državami. Seveda pa ne pozabljajo niti na potencial domačega trga.
»Nagovarjamo zahtevnejše obiskovalce, ki iščejo raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi in so za to pripravljeni plačati ustrezno ceno. Skladno z vizijo aktualne turistične strategije in skupno zavezo slovenskega turizma pod geslom »Nekaj več in veliko bolje« krepimo začrtano pozicijo Slovenije kot globalne zelene butične destinacije, usmerjene v dvig kakovosti in dodane vrednosti,« strne mag. Maja Pak Olaj.
V letu 2023 smo v Sloveniji zabeležili 6,5 mio prihodov turistov, kar predstavlja 5,5-odstotno rast glede na leto 2022, in 16,1 mio njihovih prenočitev (3,5-odstotna rast), pri čemer je bilo število prenočitev 2,2-odstotka nad ravnjo leta 2019.
V letu 2023 so 28,4 % (-7 o. t. glede na leto 2022) vseh prenočitev ustvarili domači turisti in 71,6 % tuji, kar je najvišji delež tujih turistov po letu 2019 (72,1 %).
Pripravila Analitika GZS
V delovanje turističnih trgov po vsem svetu, tudi slovenskega, je v zadnjih letih najgloblje in najintenzivneje posegla pandemija koronavirusa. V prihodnosti pa bodo na turistične tokove iz emitivnih trgov zagotovo vplivale geopolitične in varnostne spremembe, spremembe v vedenju turistov – v porastu so potovanja v bližnje destinacije –, pa tudi okoljske spremembe, napoveduje STO.
»Tako bodo turisti na primer zaradi vse višjih temperatur v poletnih mesecih namesto klasičnih destinacij »sonce in morje« večkrat izbrali destinacije z zmernimi temperaturami,« pravijo. Pričakujejo tudi postopno vrnitev turistov z ostalih prekomorskih trgov. Popolno okrevanje trga oziroma rekordne številke pa so že lani zabeležili pri ZDA; število ameriških turistov in njihovih prenočitev v Sloveniji je bilo za dobrih 30 odstotkov višje kot leta 2022, predkovidno leto 2019 pa je celo preseglo za tri odstotke.
Izvoz potovanj (potrošnja tujih državljanov v Sloveniji) je v letu 2023 znašal 3.240 mio EUR, kar je za 9 % oz. za 268 mio EUR več kot leta 2022 in za 14 % več kot leta 2019. Izvoz poslovnih potovanj je porasel za 19,4 %, zasebnih za 8,3 %.
Pripravila Analitika GZS
Zanimanje Američanov za Slovenijo narašča
Potovalne navade po epidemiji so se korenito spremenile, pritrjuje Gregor Jamnik, direktor ljubljanskega Hotela Slon, kjer v zadnjem letu in pol beležijo skokovit porast gostov iz ZDA. Sicer pa opažajo predvsem povečanje regijskih in upad čezoceanskih potovanj; veliko manj je še vedno azijskih, zalivskih in južnoameriških gostov.
Zanimanje Američanov za Slovenijo je po Jamnikovem mnenju posledica vedno večje prepoznavnosti naše države oziroma skupka različnih faktorjev, od odmevnosti Luke Dončića in Melanie Trump do iskanja alternativnih destinacij v bližini prezasedene in izjemno drage Italije. Evropa je za Američane še bolj privlačna zaradi izredno ugodnega tečaja ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, spomni sogovornik. Pred epidemijo so tako Američani po številu obiskov zasedali peto mesto, lani so se povzpeli že na drugo.
V Hotelu Slon opažajo povečanje regijskih in upad čezoceanskih potovanj, pravi direktor Gregor Jamnik.
Foto: Hotel Slon
»Američani so večinoma zelo hvaležni individualni gostje, ki so za svoje potovanje pripravljeni zapraviti veliko več kot Evropejci. Ostajajo dlje časa, potujejo po različnih destinacijah Evrope in dajejo za naše razmere zelo visoke napitnine,« strne sogovornik. Gre seveda za načeloma premožnejše turiste. »Že struktura v letalih, kjer potnikov v ekonomskem razredu skorajda ni, napoveduje strukturo naših gostov,« ugotavlja direktor Hotela Slon.
Kot opaža, se je spremenilo tudi razmerje med poslovnimi gosti in prostočasnimi turisti, še najbolj izrazito v Ljubljani, sicer tradicionalno poslovni destinaciji. Turistični obisk naše prestolnice je skokovito narasel in prerasel okvirje leta 2019, poslovni turizem pa se po obdobju covida še ni pobral. Jamnik to pripisuje predvsem pomanjkanju velikih poslovnih dogodkov, kot so evropski ali svetovni kongresi. Ob tem poudarja, da gre za problem vseh destinacij, saj se tovrstni dogodki vse bolj selijo v digitalni svet.
.jpg)
V Hotelu Slon zaznavajo spremenjeno razmerje med poslovnimi gosti in prostočasnimi turisti, saj je turistični obisk Ljubljane prerasel okvirje leta 2019.
Foto: Žiga Koritnik
Kongresni turizem je ključen za desezonalizacijo
Tudi zato Kongresni urad Slovenije skupaj s člani in STO Slovenijo po vsem svetu promovira kot visoko potencialno destinacijo za konference, kongrese, razstave ter druge poslovne in strokovne obiske. Po navedbah direktorja Fredija Fontanota promocijo trenutno usmerjajo na ključne tuje trge – Avstrijo, Nemčijo, Švico, države Beneluksa, Francijo, Združeno kraljestvo, Italijo, Španijo, države Višegrajske skupine, Skandinavijo, Srbijo in Hrvaško. Veliko povpraševanja zaradi okrepljene promocije prihaja tudi iz ZDA.
Po Fontanotovem prepričanju je kongresni turizem v zadnjih dveh desetletjih pridobil pomembno pozicijo v nacionalni turistični strategiji in postal eden ključnih stebrov slovenskega turizma. »V Kongresnem uradu Slovenije imamo trenutno že skoraj 70 ključnih predstavnikov slovenskega turizma, s katerimi razvijamo ta turistični segment, saj zelo ugodno vpliva na desezonalizacijo, višjo kupno moč obiskovalcev ter daljšo dobo bivanja,« razlaga direktor.
Ključno vlogo pri razvoju kongresnega turizma ima Ljubljana, ki lahko z dvema velikima kongresnima centroma in številnimi hotelskimi kapacitetami gosti tudi dogodke z več kot dva tisoč obiskovalcev. Sledita Portorož in Bled, drugod po Sloveniji, ki je sicer zelo zanimiva za manjše poslovne skupine in motivacijska potovanja, pa je razvoj segmenta odvisen od ustrezne infrastrukture in ponudbe.
Razmisliti bi morali tudi o trajnostni nadgradnji infrastrukture in kapacitet naših turističnih objektov, kot so kongresni centri, hoteli in druge namestitve. »Ustrezna prilagoditev kapacitet bi omogočila sprejem željenega števila udeležencev dogodkov in obiskovalcev ter izboljšala konkurenčnost Slovenije kot destinacije za kongrese in druge dogodke,« še meni Fredi Fontanot.
V letu 2023 je bilo zabeleženo 2.148 mio EUR uvoza potovalnih storitev, ki predstavljajo potrošnjo državljanov Slovenije v tujini (+415 mio EUR; +23,9 % več kot v predhodnem letu). Uvoz poslovnih potovanj je porasel za 26,7 %, zasebnih za 23,6%.
Pripravila Analitika GZS
Postojnska jama za vse, Cerkno za družine in Planinka za pare
»Najpomembnejši zasuk pri Postojnski jami je, da se azijski gostje zdaj le počasi vračajo. Potrebovali bomo še nekaj let, da bomo na predkoronskih številkah, ko je bilo teh gostov za 30 odstotkov. Ko bo tako, bo slika popolna,« predvideva predsednik uprave družbe Postojnska jama Marjan Batagelj, tudi lastnik Hotela Cerkno in Vile Planinka na Jezerskem.
Gospodarske družbe v gostinstvu in turizmu (dejavnosti določene po kolektivni pogodbi gostinstva in turizma Slovenije) so v letu 2022 ustvarile 3,4 mrd EUR celotnih prihodkov od prodaje in 1,2 mrd EUR . Zaposlovale so 28 tisoč oseb (po delovnih urah). V zadnjih 5 letih se je dodana vrednost v povprečju povečala za 7,6 % na leto.
Pripravila Analitika GZS
»Globalni trg turizma se zelo hitro odziva na vsako anomalijo. Izraelci, ki so bili v tem letnem času pomembni gosti, zaradi vojne potujejo zelo malo,« še pristavi in opaža strukturne spremembe tudi v Evropi. »Germanski trgi, predvsem Nemci, očitno manj potujejo v oddaljene dežele in so pri nas na drugem mestu, takoj za tradicionalno najmočnejšimi Italijani. Število domačih gostov pa ostaja konstantno, približno 60 tisoč letno.« Promocijo pri Postojnski jami trenutno zaradi aktualne situacije usmerjajo na trge, oddaljene do 600 kilometrov, saj ljudje zaradi negotovih razmer radi potujejo bližje domu.
V Postojnski jami se trenutno usmerjajo na trge, oddaljene do 600 kilometrov, saj ljudje radi potujejo bližje domu.
Foto: Valter Leban
Slika v Cerknem je popolnoma drugačna, saj prevladujejo hrvaški gosti, sledijo madžarski in slovenski, navaja prvi mož družbe. »Obisk vile Planinka pa odraža pravo globalno strukturo. Ta je bolj kot za Italijane zanimiva za Hrvate, Američane, tudi Poljake, Čehe in goste iz drugih držav, saj merilo ni nacionalnost, ampak ekonomski status posameznikov, ki imajo radi naravo in prvinskost. Postojnsko jamo obiskujejo vsi, Cerkno je prijazno družinam, prestižna vila Planinka pa privlači zlasti pare,« še izdaja Marjan Batagelj.
V Kranjski gori največ domačih obiskovalcev
Tudi Kranjska Gora privlači ljubitelje narave, paleta gostov v njihovih hotelih in apartmajski hiši pa je zelo raznolika – od družin, parov, udeležencev različnih dogodkov, profesionalnih vrhunskih športnikov do šolskih skupin in oseb s posebnimi potrebami, našteva direktor družbe Hit Alpinea Milan Sajovic.
Raznolikost se odraža tudi v nacionalni strukturi, ki se menja skozi letne čase. »Pozimi nas največ obiskujejo domači, slovenski gostje in gostje z območja Balkana ter Italije, v preostanku leta, predvsem poleti, pa poleg domačih gostov beležimo največ obiska iz preostalih evropskih držav, zlasti Nemčije, Italije, Češke, Velike Britanije, Avstrije in Madžarske, deloma pa tudi iz Azije.«
