Slovensko biogospodarsko stičišče: platforma za povezovanjein razvoj novih priložnosti

Shrani za kasnejše branje.

Slovenija je z vzpostavitvijo nacionalnega stičišča za biogospodarstvo (Si.Bio) naredila pomemben korak k bolj usklajenemu razvoju tega področja. Stičišče predstavlja osrednjo platformo za povezovanje gospodarstva, raziskovalnih institucij, države in drugih deležnikov z namenom krepitve sodelovanja ter razvoja novih rešitev.

Alenka Dovč, Združenje kemijske industrije, GZS, foto: Tamara Vidmar

Slovensko biogospodarstvo je v zadnjih letih dobilo novo točko povezovanja. Nacionalno stičišče Si.Bio je nastalo kot rezultat več evropskih projektov (BIOLOC, BioINSouth, CEE2ACT, BOOST4BIOEAST), ki jih v Sloveniji izvajajo GZS – Združenje kemijske industrije, Circular Change, Anteja ECG in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V kratkem času je stičišče vzpostavilo široko mrežo sodelujočih, saj je v stik vključilo več kot 150 deležnikov ter pridobilo več kot 30 aktivnih članov.

Izhodišča za nacionalno strategijo biogospodarstva do leta 2040 se oblikujejo tudi na podlagi delavnic in sodelovanja deležnikov.

Ključna vloga stičišča je povezovanje različnih sektorjev in oblikovanje skupnega prostora za razpravo, izmenjavo znanja ter razvoj projektov. Deluje kot »skupno mislišče«, kjer se prepoznavajo priložnosti za nove vrednostne verige, krepi inovativnost ter omogoča dostop do evropskih mrež, financiranja in dobrih praks.

Povezovanje deležnikov in strateški razvoj

Pomemben del aktivnosti predstavljajo tematske delovne skupine, ki se trenutno vzpostavljajo in bodo pokrivale področja, kot so agroekologija, bioosnovani materiali, prehranski sistemi, gozdarstvo in bioenergija. Na podlagi delavnic in sodelovanja deležnikov se hkrati oblikujejo tudi izhodišča za nacionalno strategijo biogospodarstva do leta 2040.

Rezultati dosedanjega dela kažejo, da so ključni izzivi predvsem dostop do financiranja, pomanjkljiva zakonodaja, vrzeli v znanju ter nezadostna povezanost deležnikov. Stičišče zato aktivno prispeva k pregledu politik (policy landscape), pripravi analiz ter oblikovanju priporočil za bolj usklajene in učinkovite ukrepe na nacionalni ravni.

• Ključna vloga stičišča je povezovanje različnih sektorjev in oblikovanje skupnega prostora za razpravo, izmenjavo znanja ter razvoj projektov.

Konkretna orodja in podpora podjetjem

Ob strateških usmeritvah stičišče razvija tudi konkretna orodja in aktivnosti za podporo podjetjem. Med njimi izstopa BioINSouth Toolkit, ki omogoča oceno okoljskih vplivov, spremljanje krožnosti ter podporo pri načrtovanju trajnostnih projektov. Hkrati se izvajajo tudi aktivnosti za povezovanje z investitorji in trgom, kot so pitching dogodki (npr. v okviru BOOST4BIOEAST), ki podjetjem omogočajo predstavitev idej, pridobivanje povratnih informacij in vzpostavljanje partnerstev. Te aktivnosti bodo vključene tudi v prihajajoče dogodke, med drugim na letošnji konferenci TBMCE v Portorožu od 9. do 11. septembra.

Pomemben vidik delovanja so tudi ožje, nišno usmerjene delavnice, saj omogočajo poglobljeno obravnavo posameznih tem.

Pomemben vidik delovanja stičišča so tudi ožje, nišno usmerjene delavnice, ki omogočajo poglobljeno obravnavo posameznih tem ter učinkovito povezovanje partnerjev pri razvoju konkretnih projektnih idej in prijav.

V letu 2026 se aktivnosti še krepijo, od pilotiranja orodij in delavnic za podjetja do podpore pri dostopu do financiranja ter priprave dolgoročne strategije delovanja stičišča. Slovensko biogospodarsko stičišče tako postaja pomemben mehanizem za povezovanje, razvoj znanja in ustvarjanje novih poslovnih priložnosti, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov in sodelovanju.

N:EU zapira vrata “divjim” izvoznim tokovom odpadkov: nova pravila igre v krožnem gospodarstvu

A:Nevia Paulić

A:Bojan Počkar

K:Zeleni prehod

B:Slovenski center za krožno gospodarstvo

B:krožno gospodarstvo

B:izvozni tok odpadkov

B:pogoji za izvoz odpadkov iz EU

B:ureda EU

B:GG maj 2026

Z novo uredbo ne gre le za več nadzora, temveč za jasen premik k odgovornemu ravnanju z viri in razvoju krožnega gospodarstva. Spremembe prinašajo izzive, a hkrati odpirajo priložnosti za podjetja, ki bodo znala pravočasno prilagoditi svoje procese.

Nevia Paulić, Slovenski center za krožno gospodarstvo, GZS in Bojan Počkar

Evropska unija je z novo Uredbo (EU) 1157/2024 o pošiljkah odpadkov naredila pomemben korak k strožjemu nadzoru nad čezmejnimi pošiljkami odpadkov. Politični dogovor je bil dosežen 11. aprila 2024, uredba je bila objavljena 30. aprila 2024 in začela veljati 20. maja 2024. Večina določb pa se bo začela uporabljati prav v času objave tega članka, 21. maja 2026.

Glavni cilji uredbe so:

• olajšati pošiljanje odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje (vzpostavitev nadzornih postopkov, izboljšati sledljivost gibanja in spodbujati pošiljanje odpadkov na recikliranje),
• zagotoviti, da se bodo odpadki iz EU pošiljali le, če se bo z odpadki v namembnih državah ravnalo na okoljevaren način ter
• okrepiti sodelovanje nadzornih organov pri izvajanju uredbe in s tem se učinkoviteje boriti proti nezakonitim pošiljkam odpadkov.

Konec »izvoznih problemov«?

Nova uredba zaostruje pogoje za izvoz odpadkov iz EU, zlasti odpadne plastike in drugih vrst odpadkov. Cilj je preprečiti, da bi EU svoje okoljske obveznosti prenašala v države z nižjimi okoljskimi standardi. Poudarek je na večji odgovornosti pošiljateljev, sledljivosti tokov odpadkov in strožjem nadzoru nad (ne)zakonitimi pošiljkami. Izvoz v ne-OECD države (ti. tretje države) bo dovoljen samo v tiste države, ki bodo obvestile Evropsko komisijo o pripravljenosti za uvoz odpadkov iz EU in sposobnosti, da z njimi ravnajo na okoljevaren način. Za vse nevarne odpadke oziroma odpadke, ki izkazujejo nevarne lastnosti, pa še naprej velja prepoved izvoza v ne-OECD države.

Foto: Depositphotos

DIWASS: digitalni nadzor nad odpadki

Ključna novost je elektronski sistem DIWASS (The Digital Waste Shipment System), ki bo omogočal digitalizacijo postopkov pošiljanja odpadkov in izboljšal preglednost nad pošiljkami odpadkov prek meja EU. Sistem se bo uporabljal tako za pošiljke odpadkov, ki se prevažajo s soglasji pristojnih organov kot tudi za pošiljke nenevarnih odpadkov, ki se pošiljajo z Dokumentom iz Priloge VII (ti. zeleni odpadki). Dostop do sistema bodo poleg podjetij in pristojnih organov imeli tudi nadzorni organi (okoljske inšpekcije, carinski organi in policija).

• Namen nove uredbe je, da se več odpadkov obdela znotraj EU in se tako zmanjša odvisnost od zunanjih obdelovalnih zmogljivosti oziroma da se odpadki vračajo v ponovno uporabo.

Zakaj je reforma potrebna?

V EU nastajajo zelo velike količine odpadkov, velik del pa se jih še vedno izvaža v tretje države, kjer obdelava pogosto ne dosega evropskih okoljskih standardov. Nova uredba naslavlja to težavo z namenom, da se več odpadkov obdela znotraj EU in se zmanjša odvisnost od zunanjih obdelovalnih zmogljivosti oziroma da se odpadki vračajo v ponovno uporabo (krožno gospodarstvo).

Kaj to pomeni za slovenska podjetja?

Na operativni ravni se povečujejo zahteve po dokumentaciji, soglasjih in sledljivosti, kar pomeni več administrativnih obveznosti in višje stroške skladnosti. Posebej občutljiv ostaja segment izvoza odpadkov, kjer se pogoji postopoma zaostrujejo, zlasti pri tokovih izven EU.

Hkrati pa uredba odpira tudi razvojne priložnosti. Zaradi omejevanja izvoza bo več materialov ostalo v evropskem prostoru, kar krepi lokalne reciklažne zmogljivosti in spodbuja razvoj krožnih poslovnih modelov v Sloveniji. Digitalizacija postopkov, podprta z DIWASS, pa lahko dolgoročno prinese večjo učinkovitost in manj birokracije.

Med ambicijo in realnostjo

Čeprav je nova uredba jasen korak naprej, pa praksa kaže, da bo implementacija zahtevna. Sistem DIWASS je bil še spomladi v fazi intenzivnega razvoja, pristojni organi pa zadržano priznavajo, da bo začetek uporabe prinesel precej operativnih izzivov.

A prav zato je zdaj ključen trenutek: tisti, ki bodo pravočasno vzpostavili procese sledljivosti in digitalne evidence, bodo imeli konkurenčno prednost v okolju, kjer bo transparentnost postala nova valuta krožnega gospodarstva. Uredba tako ni le regulativni izziv, temveč priložnost, da slovenska podjetja stopijo korak pred evropsko krivuljo.

Več o DIWASS