Shrani za kasnejše branje.
Predstavniki akreditiranih laboratorijev so se z namenom povečanja njihove prepoznavnosti, izboljšanja sodelovanja ter kredibilnosti in dviga zaupanja v veljavnost rezultatov povezali v delovno skupino pod okriljem GZS.
Barbara Perko
Lani konec leta so se akreditirani laboratoriji povezali v delovno skupino v okviru Strateškega sveta za okolje Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Eden od razlogov za ustanovitev delovne skupine je novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-3), ki je v pripravi. Ta namreč vpliva tudi na delo akreditiranih laboratorijev, pravi Matej Šuštaršič, direktor podjetja Eurofins raziskave okolja Slovenija, d. o. o. in vodja Delovne skupine za akreditirane laboratorije pri Strateškem svetu za okolje GZS.
Matej Šuštaršič poudarja, da je nujno povezovanje med laboratoriji in zavzemanje skupnih stališč do novo nastalih razmer. Foto: Matjaž Kirn
Kateri je bil ključni razlog za oblikovanje delovne skupine?
V zadnjem obdobju se soočamo s številčnejšimi spremembami nacionalne zakonodaje kot kadarkoli prej. Do teh sprememb prihaja zaradi tehnološkega razvoja, sprememb evropske zakonodaje in sprememb trga. Napredek v znanosti in tehnologijah ni bil še nikoli tako hiter kot danes. Prav zato je nujno, da se laboratoriji povezujemo in zavzemamo skupna stališča do novo nastalih razmer.
Očitno je postalo, da se različni akreditirani laboratoriji na področju okolja soočamo s podobnimi izzivi, zato je bilo smiselno, da združimo moči in se povežemo. Tako je bila pod okriljem GZS septembra lani ustanovljena Delovna skupina akreditiranih laboratorijev znotraj strateškega sveta za okolje.
Člani so me soglasno izvolili za vodjo delovne skupine. To mi predstavlja pomembno potrditev mojega dosedanjega strokovnega dela, saj smo znotraj skupine konkurenčna podjetja, podjetja, ki smo znala stopiti skupaj in nasloviti strokovne povezovalne teme. Prvi pobudniki smo bile organizacije, ki večinsko delujemo na področju okolja. V obravnavi je namreč predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-3), obsežne zakonodajne novosti pa se pričakujejo tudi na evropski ravni.
Različni akreditirani laboratoriji na področju okolja se soočajo s številnimi spremembami zakonodaje.
Katere ključne spremembe prinaša omenjeni zakon?
Zakon, če bo sprejet v obliki, kot je bil predlagan, prinaša več sprememb za akreditirane laboratorije oz. pooblaščene izvajalce. Osnutek na novo ureja postopek obratovalnega monitoringa, odnose (kapitalske in sorodstvene), vlogo pooblaščenega izvajalca, načine sporočanja podatkov, na novo pa uvaja tudi globe za pooblaščene izvajalce.
Osnutek predvideva, da bo pooblaščeni izvajalec izvedbo občasnih meritev obratovalnega monitoringa napovedal najmanj pet delovnih dni vnaprej preko posebnega portala – informacijske rešitve, ki jo bo pripravilo ministrstvo. V primeru, da zaradi objektivnih razlogov izvedbe občasnih meritev ne bo mogoče izvesti, bo pooblaščeni izvajalec preko portala to javil ministrstvu, meritve pa izvedel takoj, ko bo mogoče, pri čemer bo njihovo izvedbo napovedal najmanj tri dni vnaprej. To predstavlja velike izzive za pooblaščene izvajalce, saj zahteva dodatno delo pooblaščencev, zmanjšuje fleksibilnost pooblaščenega izvajalca pri razporejanju osebja, vse to pa bo vplivalo tudi na ceno storitev.
Pogoji za izvajanje monitoringov so že danes opredeljeni s pravilniki. Določajo lahko različne zahteve tudi glede na vrsto monitoringa. Naj pojasnim na primeru. Pogoj za izvedbo obratovalnega monitoringa emisij v zrak je izvedba meritev ob polni obremenjenosti naprave. Le takrat lahko pooblaščeni izvajalec izvede meritve. Danes v primerih, ko naprava ne deluje s polno obremenjenostjo in nas o tem obvesti zavezanec, poiščemo drugega naročnika, kar pa zaradi napovedovanja vnaprej ne bo več mogoče. S tem zapolnjujemo zasedenost osebja in omogočamo nižjo končno ceno zavezancem. Izpostaviti je treba, da pooblaščeni izvajalec nima podatkov, s pomočjo katerih bi določil, kdaj bodo pogoji za izvedbo obratovalnega monitoringa izpolnjeni, niti ni usposobljen za preverjanje, ali naprava polno obratuje ali ne.
Osnutek zakona ni dovolj jasen, ko gre za ugotavljanje skladnosti delovanja naprave oziroma izpustov, kar naj bi izvajal pooblaščeni izvajalec. Naloge ugotavljanja skladnosti naprave zahtevajo osebje s specifičnim znanjem, za kar sta potrebni preverjena usposobljenost in posebna akreditacija.
Osnutek zakona tudi ne predvideva višje sile, ki bi izključila odgovornost na strani pooblaščenega izvajalca, zavezanca ali ministrstva. Na kateri koli strani lahko pride do okoliščin, na katere vpleteni nimajo vpliva. Predvideva pa visoke globe in tudi odvzem pooblastil v primeru kršitev. Na novo prinaša globe za pooblaščene izvajalce, ki jih trenutno veljavni zakon ZVO-2 ne vključuje. Slednje nas je začudilo, saj je to posebnost tudi v primerjavi s testiranjem pitne vode, kjer globe za izvajalca meritev niso predvidene.
Predvidene so tudi spremembe na področju sporočanja podatkov. Na kaj opozarjate?
Izziv predstavlja predvsem sporočanje podatkov zavezancev v realnem času, ti. telemetrično sporočanje, sporočanje dnevnih meritev in podatkov pooblaščenih izvajalcev. Predvsem pri telemetričnem sporočanju je premalo natančno določeno, kakšne podatke je treba sporočati. Podatki so namreč lahko surovi ali obdelani. Skrbi nas, da bi prihajalo do napačnih interpretacij zaradi kompleksnosti informacij, če bodo neposredno dostopni širši javnosti.
Določiti pa bi bilo treba tudi, kako ravnati v primeru višje sile, na primer kibernetskega napada ali drugih nepredvidljivih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na poročanje, varnost podatkov itd.
Osnutek ZVO-3 predvideva tudi spremembe na področju kapitalskih in sorodstvenih povezav.
V osnutku je predvideno, da med izvajalcem in zavezancem ni neposrednih ali posrednih kapitalskih ali sorodstvenih povezav. Država ocenjuje, da bi se tako povečalo zaupanje javnosti v podatke, pridobljene z obratovalnimi monitoringi. Uveljavitev te določbe bo vodila do zmanjšanja števila izvajalcev in posledično do pritiska na ostale pooblaščene izvajalce.
Delovanje akreditiranih laboratorijev, ki izvajajo meritve v procesu obratovalnih monitoringov, je neodvisno in nepristransko, brez vpliva naročnika in ostalih vplivov na veljavnost rezultatov. Ne nazadnje to presojajo tudi neodvisne organizacije.
Pripombe na zakon ste podali. Menite, da boste slišani in uslišani?
Opozarjamo na pereča strokovna vprašanja z očmi pooblaščenega izvajalca. Naše pripombe so strokovne in utemeljene, zato sem prepričan, da jih bodo odločevalci poskušali vključiti v končno različico zakona.
Na katera področja ste v okviru delovne skupine še osredotočeni?
Eno od področij je ozaveščanje javnosti o našem delovanju. Pomembno je, da javnost pozna naše delovanje, zahteve, katerim smo podvrženi akreditirani laboratoriji, saj le-tako lahko gradimo zaupanje v naše delovanje in rezultate. Akreditirani laboratoriji izpolnjujemo zahteve standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2017 – od neodvisnosti, nepristranosti, zaupnosti, zahtev za usposobljenost osebja, sodelovanja v medlaboratorijskih primerjavah, uporabe certificiranih referenčnih materialov, odpravljanja tveganj in možnih sovplivov na veljavnost rezultata. Vse to izvajamo s ključnim namenom podajanja neodvisnega in veljavnega rezultata naročniku.
V okviru delovne skupine smo osredotočeni tudi na pogoje za konkurenčnost slovenskega trga. Ne želimo, da bi zaradi specifičnih zahtev po akreditiranih metodah prihajalo do omejevanja sodelovanja na javnih razpisih in posledičnega krčenja števila akreditiranih laboratorijev.
Delo akreditiranih laboratorijev sega na številna področja, kjer se zahteve lahko zelo razlikujejo. Poleg tega obstajajo tudi razlike med državami. Kako velik izziv to predstavlja?
Zahteve, ki jih moramo izpolnjevati akreditirani laboratoriji, bi morale biti harmonizirane. Moje mnenje je, da morajo biti enake ali zelo podobne, ne glede na to, v kateri državi deluje laboratorij. Dodatne zahteve nacionalnih akreditacijskih hiš izboljšujejo kakovost akreditiranih laboratorijev, pomembno pa je, da se ohrani primerna konkurenčnost.
Prej ali slej bomo morali določiti fokusna področja delovanja, saj bo znotraj Slovenije težko zadostiti vse večjim potrebam po številu različnih parametrov in postopkov. Nove zahteve prihajajoče okoljske zakonodaje na področju mikroplastike in novih organskih onesnaževal bodo od nas terjale prilagoditve z vpeljavo analiznih postopkov v naše laboratorije ali iskanja močnih laboratorijev v Evropi. Verjamem, da je eno izmed ključnih področij razvijajoča se organska kemija.
Katere cilje ste si zadali v okviru delovne skupine pri strateškem svetu za okolje?
Delovna skupina je pričela z delovanjem v letošnjem letu in je že sedaj zelo aktivna. Kot ključni cilj si je zadala povečanje prepoznavnosti akreditiranih laboratorijev v industriji, znanosti ter javnosti, saj verjamemo, da je to ključno za dvig zaupanja in kredibilnosti v veljavnosti rezultatov. Zadali smo si tudi cilj izboljšanja sodelovanja in informiranja med člani ter skupnega zastopanja strokovnih stališč, kjer delovna skupina deluje kot enoten glas članov v dialogu z zakonodajnimi in regulativnimi telesi.