Shrani za kasnejše branje.
Več slovenskih podjetij že ima izkušnje s poslovanjem s CERN-om. Gre za tek na dolge proge, ki pa prinaša veliko prepoznavnost in nove partnerske povezave.
Barbara Perko
»CERN, največji in najbolj ugleden znanstveni laboratorij na svetu, predstavlja izjemno priložnost za vsako podjetje. Sodelovanje s tako spoštovano organizacijo potrjuje visoko kakovost naših rešitev in krepi zaupanje naših strank v naše sposobnosti. Sodelovanje s CERN-om je velikokrat dovolj dobra referenca, da odpira vrata najbolj zahtevnim projektom po celem svetu,« pove Elvis Janežič, direktor podjetja Instrumentation Technologies.
»Začetki našega sodelovanja s CERN-om segajo v leto 2004, ko smo za njih razvili merilno napravo za merjenje pozicije hadronskega žarka. Na žalost takrat Slovenija še ni bila članica CERN-a, zato je bilo naše sodelovanje zelo omejeno. Kasneje, ko je Slovenija postala pridružena članica, smo nadaljevali s sodelovanjem na nekaj manjših projektih, kjer smo razvijali inštrumente za diagnosticiranje pozicije žarka,« opiše začetke.
Sodelovanje s CERN-om odpira vrata najbolj zahtevnim projektom po celem svetu, poudarja Elvis Janežič, direktor podjetja Instrumentation Technologies.
Foto: Siniša Kanižaj
»S polnim članstvom v CERN-u vidimo ogromne možnosti za nadaljnje sodelovanje. Pričakujemo, da se bo naše sodelovanje še bistveno okrepilo in bomo poleg razvoja posameznih inštrumentov lahko ponudili tudi celovite rešitve na področju diagnostike in krmiljenja žarka. Definitivno si želimo boljše vezi s CERN-om in skupaj razvijati inovativne rešitve, ki bodo koristile znanosti in pomembnim raziskavam po vsem svetu,« je jasen Janežič.
Sodelovanje s CERN-om krepi zaupanje strank v sposobnosti podjetja.
S pomočjo CERN-a pridobili izjemno prepoznavnost
»Že več kot pol desetletja sodelujemo s CERN-om in smo z dosedanjim sodelovanjem izredno zadovoljni. V letošnjem letu načrtujemo prijavo na večje razpise, kar bo našemu podjetju zagotovilo trdnejšo stabilnost in večjo prepoznavnost na trgu. Na področju večjih razpisov vidimo še veliko odprtih priložnosti za podjetja, kot je naše, kar nas navdaja z optimizmom in ambicijo. Prav tako bo k temu pripomoglo tudi polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u,« je prepričana Tara Brus, solastnica in glavna prokuristka podjetja Žust-Al.
Sodelovanje s CERN-om se jim je obrestovalo. »V znanstveni industriji smo prisotni že več kot 10 let. S sodelovanjem s CERN-om smo vseeno pridobili precej novih strank v znanstveni in vesoljski industriji. Ob vprašanju, kako so izvedeli za nas, so nas usmerili na CERN-ovo spletno stran, kjer so odkrili naše podjetje med seznamom dobaviteljev. Ta prepoznavnost, ki smo jo pridobili s pomočjo CERN-a, je za nas izjemnega pomena in nam daje zagon za nadaljnje korake,« poudarja.
»Vložiti je treba precej truda in biti potrpežljiv,« o sodelovanju s CERN-om pravi Tara Brus iz podjetja Žust-Al.
Foto: Jasmina Gladek
»Naše sodelovanje s CERN-om vidimo kot dolgoročen tek. Vložiti je potrebno precej truda in biti potrpežljiv, a obenem se zavedamo, da je to sodelovanje zelo zanimivo in izjemno obogatitveno. Delati z znanstveniki na tako ugledni instituciji je zares navdihujoče. Vedno znova nas motivira k iskanju novih načinov sodelovanja in inovativnih rešitev. Verjamemo, da je naše sodelovanje s CERN-om prineslo dolgoročne koristi in da smo vzpostavili trdne temelje za prihodnje projekte in partnerske povezave.«
Tako velik projekt je kot skupinski maraton
Možnosti za sodelovanje s CERN-om bi polnopravno članstvo v organizaciji povečalo. »Za naše podjetje vidim veliko možnosti za sodelovanje pri dobavi merilnih podsistemov, ki so podporni merilni sistemi. V našem primeru je to zaznavanje na primer seizmičnih gibanj ali kakršnihkoli drugih gibanj sestavnih delov ali delov celotne postavitve, ki jih imamo razvite že danes. Lahko bi jim dobavili merilne podsisteme, ki jih sami interno ne izdelujejo, ker so dovolj nezahtevni, da jih lahko izdelamo tudi drugi ali pa nimajo časa in kapacitet za izdelavo, čeprav bi jih bili sposobni izdelati,« možnosti za sodelovanje predstavi Marko Novak, svetovalec uprave podjetja Dewesoft.
S sodelovanjem s CERN-om so pridobili precej novih strank v znanstveni in vesoljski industriji.
»Na sestanku z njihovimi predstavniki smo jim tudi jasno povedali, da če želijo pospešiti izdelavo projektov, naj prepustijo dobavo podizvajalcem za podsisteme, ki niso strateško pomembni, saj jih lahko razvijejo in proizvedejo tudi drugi. To nikakor ne bo ogrozilo njihovih zaposlenih in njihovih lastnih inženirskih kapacitet, saj lahko le-te preusmerijo na strateško pomembne projekte, ki jih zaradi zahtevnosti in/ali pomembnosti ne morejo/ne smejo prepuščati zunanjim izvajalcem. Poskušali smo jim razložiti, da bi s tem odpravili nekaj njihovih ozkih grl, hkrati pa bi pospešili hitrost izvedbe celotnega projekta. Na nek način je tako velik projekt kot skupinski maraton, kjer je konec, ko pride zadnji iz skupine na cilj. Da pa ne bi to ogrozilo njihovih strateških ekonomskih interesov, pa smo jim hkrati jasno povedali, da se v ključne tehnologije, ki so strateškega pomena, ne moremo in ne želimo vključevati,« pove Novak.
»Razmišljanje njihovih tehničnih strategov so tehnične zahteve posameznih sestavnih delov, ki bodo dobavljeni čez 10 ali 20 let. To je za podjetje, kot je naše, predolg časovni horizont, saj se lahko identificiramo samo s tehničnimi cilji, ki so oddaljeni tri, največ štiri leta. Za razvoj potrebujemo natančne tehnične parametre, ne pa približne ocene na področju tehnologij, ki še niso popolnoma znane,« pojasni Marko Novak.
Tu in tam »pade kaj drobtin z mize«
Novak poudarja, da gre za »poseben svet, svet tišine, nepredstavljivo velikih matematičnih izračunov, kjer je milijoninka sekunde že kar dolga časovna enota«. Pri tem s ponosom ugotavlja, da v tem eksperimentu že vrsto let sodelujeta slovenski podjetji Cosylab in Instrumentation Technologies. V prihodnje pa vidi priložnosti tako za njihovo kot kakšno drugo slovensko podjetje. »Vsakemu inženirju na svetu, ki deluje na področju vesoljskih tehnologij, letalstva ali avtomobilske industrije, torej področij, kjer ustvarimo največ prihodkov, je jasno, kaj predstavlja CERN. Vseeno pa je to področje, kjer imajo največ dela akademiki, torej fiziki na področju osnovnih delcev, saj pri tem premikajo meje razumevanja sestave in delovanja osnovnih delcev. Upam, da bodo s svojimi poskusi naredili pomembne korake v smeri fuzije delcev, ki jo človeštvo nujno potrebuje. Poslovno in finančno gledano pa je to zelo nišno področje, v katerem tu in tam 'pade kaj drobtin iz mize',« pojasni Novak.
Kako se pripraviti na sodelovanje?
»Za podjetje, ki izkazuje zanimanje za sodelovanje s takšno ustanovo, bi svetovali, da se povežejo z že obstoječimi iniciativami in združenji, ki delujejo na področju sodelovanja s CERN-om in drugimi podobnimi BigScience projekti. Nekatera podjetja, podjetja, ki že sodelujemo s CERN-om pa tudi tista, ki imajo samo interes za to, smo se organizirala v sekcijo ScienceTech pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ta sekcija omogoča medsebojno spoznavanje, izmenjavo izkušenj ter informacij o odprtih razpisih, včasih se nanje tudi prijavljamo skupaj,« možnost povezovanja predstavi Elvis Janežič.
Janežič poudarja, da je ključno tudi vzpostaviti stik s CERN-ovimi znanstveniki. »Glede na to, da veliko slovenskih znanstvenikov sodeluje v CERN projektih, bi bilo koristno, da se podjetja povežejo tudi z njimi. To omogoča ne le izmenjavo idej in znanja, temveč tudi boljše razumevanje potreb in pričakovanj ustanove ter možnosti za sodelovanje. S tem lahko podjetje učinkovito izkoristi priložnosti, ki jih prinaša sodelovanje s tako ustanovo, kot je CERN.«
Razmerje med trudom in prihodkom je relativno slabo, a referenca, kot je CERN, ustvarja tehnološko samozavest.
Marko Novak iz Dewesofta poudarja, da gre za podobno področje, kot je vesoljska tehnika. »Ne pričakujte, da boste od tega živeli ali celo obogateli, saj je to nekajletni morda celo desetletni 'tehnološki maraton', kjer je tudi vprašanje, ali boste dosegli ciljno črto. Ampak tudi kvalifikacije in skupen trud v smeri razvoja za CERN primerne rešitve je že zelo velik dosežek,« pove. »Razmerje med trudom in prihodkom je relativno slabo, a takšna referenca ustvarja tehnološko samozavest kot nič drugega na tem planetu. Je pa preboj, četudi z lastnim majhnim sistemom, v operativno uporabo tako velikega sistema izredno velik uspeh. Če do njega čez leta ali desetletje pride, lahko to s ponosom poveste svojim najbolj zahtevnim kupcem, čez desetletje, dve ali tri pa tudi svojim vnukom. Sosedom pa, če niso inženirji, raje tega ne razlagajte. Raje jim samo povejte, da ste dobavili tehnološko opremo v Švico in da je bilo strahotno težko.«