Šola, kjer se prepletata tradicija in sodobnost

Shrani za kasnejše branje.

Na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor je največ zanimanja za programe gradbeni tehnik, pečar-polagalec keramičnih oblog, pomočnik pri tehnologiji gradnje in poklicno-tehniško izobraževanje.

Darja Kocbek; foto: Almira Ćatović

Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor ima dolgoletno tradicijo izobraževanja. Njene korenine segajo v šolsko leto 1960/61. V mariborski in širši podravski regiji predstavlja ključnega nosilca tehničnega in strokovnega znanja, povezanega z razvojem prostora, infrastrukture, trajnostnih praks in odgovornega odnosa do okolja. Je prostor, kjer se prepletata tradicija in sodobnost, pojasnjuje ravnatelj Andrej Marhl.

Na katere programe se lahko vpišejo dijaki in odrasli?

Na šoli izobražujemo dijake in odrasle v splošnih in strokovnih izobraževalnih programih različnih stopenj: v splošnoizobraževalnem programu tehniške gimnazije, dveh programih srednjega strokovnega izobraževanja za poklic gradbeni tehnik in okoljevarstveni tehnik, kar šestih programih s področja srednjega poklicnega izobraževanja (dimnikar, izvajalec suhomontažne gradnje, pečar-polagalec keramičnih oblog, slikopleskar-črkoslikar, tesar, zidar), programu nižjega poklicnega izobraževanja za poklic pomočnik pri tehnologiji gradnje ter programu poklicno-tehniškega izobraževanja, kjer lahko kandidati po zaključku srednjega poklicnega izobraževanja pridobijo še poklic gradbeni tehnik. Za odrasle so poleg naštetih oblik formalnega izobraževanja na voljo še različne neformalne oblike izobraževanja.

Kakšen vpis imate za šolsko leto 2026/2027?

Vpis ocenjujem kot dober ali pa zelo dober, odvisno od izobraževalnega programa. V zadnjem letu se interes tako za tehniško gimnazijo kot za poklice s področja gradbeništva povečuje. Nekoliko več interesa in vpisa si želim v srednje poklicno izobraževanje, predvsem za poklice dimnikar, tesar, zidar, pa tudi v poklice izvajalec suhomontažne gradnje in slikopleskar-črkoslikar, ki vsi sodijo med deficitarne poklice in kandidati, ki zaključijo te programe, so na slovenskem trgu dela zelo iskani. Manjši vpis v omenjene programe je deloma posledica manjših generacij, vendar to ni edini razlog. Pomemben vpliv imajo tudi družbeni trendi vpisa mladih v splošno in strokovno izobraževanje ter v posameznih primerih pomanjkljiva seznanjenost učencev in staršev z možnostmi kariernega razvoja in zaslužka v gradbenih poklicih.

• V zadnjem letu se interes tako za tehniško gimnazijo kot za poklice s področja gradbeništva povečuje.

Kako vam delodajalci lahko pomagajo k večjemu vpisu, da si bodo zagotovili kadre?

Z aktivnejšim sodelovanjem pri promociji poklicev, predstavitvah na osnovnih šolah, dnevih odprtih vrat in kariernih dogodkih. Velik pomen imajo tudi kakovostne praktične izkušnje, štipendije, možnost počitniškega dela ter jasna predstavitev zaposlitvenih možnosti po zaključku šolanja. Mladi in njihovi starši se lažje odločijo za poklicno pot, če vidijo konkretne primere uspešnih karier in zagotovljeno potrebo po kadrih na trgu dela. Ključno je tesno sodelovanje med šolo in delodajalci, saj lahko skupaj učinkoviteje predstavijo perspektivnost teh poklicev in mladim približajo dejanske možnosti, ki jih ponuja gradbeni sektor. Mogoče bi dobro vplival tudi kakšen resničnostni šov na to temo.

Kako vaša šola nasploh sodeluje s podjetji?

Pri vseh poklicnih in strokovnih programih veliko pozornosti namenjamo sodelovanju s podjetji in delodajalci. To sodelovanje poteka prek obveznega praktičnega usposabljanja z delom, strokovnih ekskurzij, ogledov gradbišč in proizvodnih obratov, gostovanj strokovnjakov iz prakse ter skupnih projektov. Dijaki imajo možnost, da že med šolanjem pomemben del praktičnih znanj pridobijo neposredno v delovnem okolju. Pri delodajalcih spoznavajo sodobne tehnologije, organizacijo dela in zahteve posameznih poklicev, hkrati pa razvijajo kompetence, ki jih trg dela od njih pričakuje. Mnogi delodajalci dijakom omogočajo tudi počitniško delo in prve stike z bodočimi zaposlitvenimi priložnostmi, včasih pa tudi kadrovske štipendije. S tesnim sodelovanjem z gospodarstvom želimo zagotoviti, da izobraževanje sledi potrebam trga dela, dijakom pa omogočiti čim boljši prehod iz šolskega okolja v zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje.

Za katere programe in poklice pa je med mladimi največ zanimanja?

V zadnjih letih je največ zanimanja za programe gradbeni tehnik, pečar-polagalec keramičnih oblog, pomočnik pri tehnologiji gradnje in poklicno-tehniško izobraževanje (gradbeni tehnik). Povečano zanimanje je predvsem posledica velikega povpraševanja po kadrih v gradbeništvu. K večjemu vpisu prispeva tudi intenzivna promocija poklicev in izobraževalnih programov med osnovnošolci. Pomemben dejavnik so uspešne zgodbe naših nekdanjih dijakov, ki kažejo, da je mogoče s strokovno in poklicno izobrazbo zgraditi uspešno karierno pot ali pa nadaljevati izobraževanje na višjih šolah in fakultetah. Hkrati ima šola tudi že dolgoletno tradicijo.

• Mladi morajo gradbene poklice prepoznati kot perspektivne, strokovno zahtevne in družbeno pomembne poklice, ki omogočajo dobre možnosti zaposlitve in kariernega razvoja.

Katere nove programe izobraževanja ste uvedli v zadnjih letih?

V zadnjih letih ni bilo uvedenih novih programov, vendar pa novo vodstvo šole skrbno spremlja potrebe v gradbenem sektorju in jim sledi z aktualizacijo že obstoječih programov in pripravo tudi kakšnega novega. Med pomembnejšimi poudarki zadnjih let bi izpostavil predvsem večji poudarek suhomontažni gradnji, ki zaradi sodobnih trendov gradnje postaja vse pomembnejši del gradbene prakse.

Kateri so glavni poklici prihodnosti na področju gradbeništva?

Med najperspektivnejše poklice oziroma področja v gradbeništvu v prihodnosti bi zagotovo uvrstil strokovnjake za trajnostno gradnjo, upravljavce gradbenih robotov in 3D-tiskalnikov, strokovnjake za umetno inteligenco v gradbeništvu ter specialiste za pametne stavbe. Seveda pa ne smemo pozabiti na klasične poklice v gradbeništvu, ki bodo še vedno zelo iskani.

Kateri so ključni pogoji, da bodo delodajalci v Sloveniji v prihodnje imeli tudi dovolj ljudi s klasičnimi poklici v gradbeništvu?

Ključni pogoj je tesno sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, gospodarstvom in državo. Mladi morajo gradbene poklice prepoznati kot perspektivne, strokovno zahtevne in družbeno pomembne poklice, ki omogočajo dobre možnosti zaposlitve in kariernega razvoja. Največji izziv bo po mojem mnenju zagotavljanje kadrov v poklicih, kot so zidar, tesar in izvajalec suhomontažne gradnje, kjer je zanimanje mladih še vedno manjše od potreb trga dela.

Katere so glavne kompetence, ki jih dijaki pridobijo na vaši šoli?

Naši dijaki pridobijo širok nabor strokovnih in praktičnih kompetenc, ki jim omogočajo uspešno vključevanje v projektiranje, pripravo in izvedbo gradbenih del ter nadaljevanje študija. Med šolanjem usvojijo temeljna strokovna znanja s področja gradbeništva, spoznajo načela stabilnosti in varnosti gradbenih konstrukcij ter se naučijo brati, razumeti in uporabljati gradbeno projektno dokumentacijo. Pridobijo tudi znanja s področja geodetskih meritev, priprave predizmer, popisov del in predračunov ter organizacije in tehnološke priprave gradbenih del. Pomemben del izobraževanja predstavljajo nadzor kakovosti gradnje, poznavanje predpisov ter zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Dijaki se usposobijo za uporabo sodobnih digitalnih orodij za načrtovanje in vodenje projektov, hkrati pa razvijajo veščine timskega dela, učinkovite komunikacije in reševanja strokovnih izzivov v praksi.

Kako v programe vključujete znanja s področja zelenega prehoda in razvoja novih materialov?

Čeprav se navedene vsebine ne izvajajo v okviru samostojnih predmetov, so vključene v strokovne module in praktično delo ter so prepletene s sodobnimi gradbenimi praksami. Poseben poudarek namenjamo zelenemu prehodu in trajnostni gradnji, pri čemer dijaki spoznavajo energetsko učinkovite stavbe, racionalno rabo virov in materialov ter trajnostne pristope k načrtovanju in gradnji objektov. Hkrati se seznanjajo z okoljskimi zahtevami, ki jih pred sodobno gradbeništvo postavljajo družba, zakonodaja in trajnostni razvoj. Pomemben del izobraževanja predstavlja tudi spoznavanje sodobnih gradbenih materialov. Dijaki preučujejo njihove lastnosti, izvajajo laboratorijska preizkušanja ter spremljajo razvoj novih konstrukcijskih in izolacijskih materialov z izboljšanimi mehanskimi in okoljskimi lastnostmi.

• Poseben poudarek namenjamo zelenemu prehodu in trajnostni gradnji, pri čemer dijaki spoznavajo energetsko učinkovite stavbe, racionalno rabo virov in materialov ter trajnostne pristope k načrtovanju in gradnji objektov.

Kako vključujete umetno inteligenco in digitalizacijo?

Dijaki uporabljajo sodobno računalniško in programsko opremo za projektiranje, tehnično risanje in pripravo projektne dokumentacije ter spoznavajo uporabo informacijskih tehnologij pri organizaciji, načrtovanju in spremljanju gradbenih projektov. Umetna inteligenca ima vse pomembnejšo vlogo zlasti na področju projektiranja, optimizacije procesov, analize podatkov in upravljanja objektov. Čeprav njena uporaba v srednješolskih programih še ni samostojno predmetno področje, se dijaki z njo posredno srečujejo prek naprednih digitalnih orodij ter razvijanja digitalnih kompetenc, ki jih pripravljajo na nadaljnje izobraževanje in delo v sodobnem gradbenem okolju.