Shrani za kasnejše branje.
V območju evra je nedavni spomladanski vzpon rasti v drugem četrtletju izgubil zagon, saj je vse večji upad indikatorja v proizvodnji spremljala počasnejša rast v storitvenem sektorju. Prednost šibke gospodarske slike v območju evra je, da se zmanjšujejo inflacijski pritiski pri energentih in surovinah.
Darja Močnik, Analitika GZS
Junijski sestavljeni PMI za območje evra se je močno znižal, kar kaže na oslabitev gospodarske aktivnosti proti koncu četrtletja. Sestavljeni PMI se je namreč znižal z 52,8 na 50,3. Raziskava kaže na poslabšanje razmer v proizvodnji, saj je proizvodni PMI padel s 46,4 na 44,6 (vrednosti pod 50 pomenijo krčenje). Med največjimi državami na svetu so bile razmere v predelovalnih dejavnostih najšibkejše prav v območju evra oziroma konkretno v srednji Evropi. Tekoča proizvodnja v predelovalnih dejavnostih ostaja na podobni ravni in se bo verjetno v prihodnjih mesecih znižala. Rast v storitvah se je skoraj ustavila po štirih mesecih močne rasti.
Nova naročila se še vedno krčijo, rast zaposlenosti se je upočasnila, pričakovanja o prihodnji proizvodnji pa so se poslabšala. Tekoča proizvodnja še ne upada, ker se znižuje zaloga preteklih naročil, z izjemo v energetsko intenzivnih dejavnostih, kjer so padci visoki.
Foto: Depositphotos
Junija se je storitveni PMI indeks v območju evra še ohranil nad vrednostjo 50, kar pomeni rast, vendar je upadel na najnižjo vrednost v petih mesecih (storitveni PMI je padel s 55,1 na 52,4). Rast v predhodnih mesecih je spodbudila porast potrošnje za prostočasne dejavnosti, kot so potovanja, turizem, namestitve in rekreacija, kar je šlo tudi na račun nižje prodaje v trgovini na drobno. Kažejo se znaki, da naraščajoči življenjski stroški in višje obrestne mere vseeno zmanjšujejo realno kupno moč gospodinjstev, kljub temu da je naklonjenost varčevanju izrazito nižja zaradi samih okoliščin višjih cen in splošne naklonjenosti k uživanju storitev.
Zviševanje obrestnih mer centralnih bank še nima pomembnega vpliva na nižjo osnovno inflacijo in bo s časovnim zamikom vplivalo tudi na povpraševanje ter bolj umirjeno rast domače potrošnje. Obeti za šibko rast BDP so med večjimi gospodarstvi najnižji za območje evra (po napovedih FocusEconomics bo zabeležena 0,6-odstotna rast BDP), medtem ko so višji za Indijo (+5,9 %) in Kitajsko (+5,2 %), pa tudi za razviti gospodarstvi, kot sta gospodarstvi ZDA (+1,6 %) in Japonske (+1,3 %). Kljub umirjanju gospodarske aktivnosti ostajajo razmere na trgu dela v evrskem območju ugodne in se odražajo v rekordno nizki stopnji brezposelnosti. Pričakovati je, da se bo gospodarska aktivnost do konca leta zmerno okrepila ob krepitvi zunanjega povpraševanja, zniževanju ozkih grl v svetovnih dobavnih verigah in padcu cen surovin.
Nižje cene surovin in energentov vplivajo na padec uvoznih cen, kar bi moralo ugodno vplivati na umirjanje ali celo padce proizvedenih cen izdelkov. Pri cenah storitev pa so cenovni pritiski v fazi nastajanja in bodo zelo odvisni od odziva potrošnikov na uskladitve teh cen v prihodnjih mesecih.
10 ključnih podatkov za Slovenijo
1. Gospodarska klima v Sloveniji: -4,8 o. t. (junij 2023)
Vrednost gospodarske klime v Sloveniji je junija dosegla -4,8 o. t. in je bila za 1,8 o. t. nižja kot mesec prej. To je bila najnižja vrednost po oktobru 2022. V predelovalnih dejavnostih je bil kazalnik zaupanja nespremenjen, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil nižji za 10 o. t. V trgovini na drobno je bil kazalnik zaupanja na mesečni ravni višji za 3 o. t. in je bil 4 o. t. nad dolgoletnim povprečjem. V gradbeništvu se je razpoloženje v primerjavi z majem znižalo za 1 o. t. Od dolgoletnega povprečja je bilo razpoloženje višje za 20 o. t.. V storitvah se je zaupanje na mesečni ravni znižalo za 3 o. t., vendar je bilo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem višje za 4 o. t.
2. Industrijska proizvodnja: -5,3 % (I-IV 23/I-IV 22)
Aprila se je industrijska proizvodnja močneje zmanjšala (-7,9 %) glede na marec, najbolj v predelovalnih dejavnostih (-8,9 %), medletno pa je bila nižja za 8,8 %. V prvih štirih mesecih je bila medletno nižja za 5,3%. Nižja je bila v predelovalnih dejavnostih (za 1,9 %), ki predstavljajo okoli 92 % celotne industrijske proizvodnje. Še posebej je bila nižja v rudarstvu (-32,6 %) ter v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-36 %). Nižja kot lani je bila proizvodnja v kemični industriji (-19 %), papirni industriji (-19 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (-16 %) in pohištveni industriji (-15%). Večjo proizvodnjo je beležilo le 7 od 21 dejavnosti; najvišjo proizvajalci drugih vozil in plovil (+45 %), računalnikov, električnih izdelkov (+12 %), drugih strojev in naprav (+9 %).
3. Blagovni izvoz: +18 % (I-IV 23/I-IV 22)
Izvoz blaga iz Slovenije se je v aprilu medletno presenetljivo znižal za 6 % (v štirih mesecih je bil še vedno višji za 18 %), in sicer tako v države EU (-7 %; +4 % v prvih štirih mesecih) kot tudi v države nečlanice (-4 %; +47 % v prvih štirih mesecih). Še precej bolj se je znižal uvoz blaga (-13 %; 5 % višji v prvih štirih mesecih), tako iz držav EU-27 (-15 %; -3 % v prvih štirih mesecih) kot iz držav nečlanic (-9 %; +19 % v prvih štirih mesecih). Trgovinska bilanca (razlika med izvozom in uvozom) je bila kljub večjem padcu uvoza od izvoza v aprilu negativna (250 mio EUR) in je v prvih štirih mesecih znašala -400 mio EUR (primanjkljaj). V istem obdobju lani je znašal primanjkljaj 2,2 mrd EUR.
4. Prihodek v tržnih storitvenih dejavnostih: +4,8 % (I-IV 23/I-IV 22)
Obseg prodaje v storitvenih dejavnostih je aprila upadel. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bil medletno realno višji za 4,8 %, kar je bilo predvsem povezano z visoko realno rastjo v gostinstvu (+14,4 %), IKT dejavnostih (+7,2 %), poslovanju z nepremičninami (+5,6 %), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+7,1 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+7,3 %). V prometu in skladiščenju je prišlo do zmanjšanja obsega prodaje, kar je bilo povezano s padcem v zračnem prometu (-32 %) in znižanju v skladiščenju in pošti (blizu -8 %).
5. Prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv): -5,1 % (I-V 23/I-V 22)
Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno, brez motornih goriv, je bil maja na mesečni ravni spet nižji (za 1 %). V prvih petih mesecih je bil za 5,1 % nižji kot v istem obdobju lani. V trgovini z živili ter v trgovini z neživili se je prihodek zmanjšal za 5,1 %. V trgovini na drobno z motornimi gorivi se je močneje zmanjšal realni mesečni (-7,7 %) in medletni (-23,6 %) prihodek, kar je posledica odsotnosti enkratnega učinka regulacije cen v tem obdobju 2022. V prvih petih mesecih je bil nižji za 5,1 %. Realni prihodek od prodaje motornih vozil in popravil je bil letos višji za 14,4 % in odraža večjo dobavljivost v preteklosti naročenih vozil.
6. Prenočitve turistov: +12,4 % (I-V 23/I-V 22)
Aprilska in majska dinamika rasti prihodov in prenočitev turistov sta bili šibkejši kot v 1. četrtletju, kar je bilo povezano z večjo usmeritvijo domačih turistov na tuje destinacije, medtem ko se je rast tujih turistih nekoliko znižala, vendar je ostala visoka. V prvih petih mesecih je bilo v Sloveniji 1,8 mio prihodov turistov (+16,2 %) in 4,6 mio njihovih prenočitev oz. za 12,4 % več kot leto prej. Domači turisti so ustvarili 1,6 mio prenočitev (18,1 % manj), tuji pa 3 mio (40,6 % več kot pred letom dni).
7. Vrednost gradbenih del: +24,1 % (I-IV 23/I-IV 22)
Aprila se je vrednost gradbenih del nekoliko umirila, predvsem pri gradnji stavb. V prvih štirih mesecih letos se je medletno realno zvišala za 24,1 %, od tega pri specializiranih gradbenih delih za 33 %, pri gradbeno inženirskih objektih za 25 %, pri stavbah za 22 %. Po treh mesecih medletnih padcev (februar-april) se maja dinamika izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe v Sloveniji izboljšuje, saj je bilo njihovo število (merjeno po površini) medletno višje za 9 %, še vedno pa je bila v prvih petih mesecih površina nižja za desetino. Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so bile v 1. četrtletju glede na predhodno četrtletje višje za 1,6 %. Cene poslovnih nepremičnin so se po devetih zaporednih četrtletjih rasti prvič znižale, in sicer za 2,3 %. Izrazito so se pocenili trgovski in storitveni lokali (-11 %), pisarne pa so se znova podražile (+8 %).
8. Cene življenjskih potrebščin: +9,1 % (I-VI 23/I-VI 22)
Junijska mesečna inflacija (+1,4 %) je bila spet precej visoka, kar je bilo posledica dražje električne energije in toplotne energije (+11,4 %), počitniških paketov (+11,6 %) in storitev za zdravstvo (+2,9 %). Medletna inflacija se znižuje, a počasneje od pričakovanega. Cene življenjskih potrebščin so bile junija 2023 medletno višje za 6,9 % v primerjavi z junijem 2022. Blago se je v enem letu podražilo za 6,2 % in storitve za 8,4 %. K visoki letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane (12,1 %), višje cene izdelkov in storitev za rekreacijo in športnih storitev (+8,5 %) ter zdravstvenih storitev (+13,3 %).
9. Število delovno aktivnih: +1,8 % (I-IV 23/I-IV 22)
Aprila je bilo v Sloveniji 933.000 delovno aktivnih oseb, kar je za 14,7 tisoč oseb več kot pred enim letom. Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila maja 3,6-odstotna, za 0,1 o. t. nižja kot aprila 2023 in za 0,9 o. t. nižja kot maja 2022. Ob koncu maja je bilo registriranih 47 tisoč brezposelnih ( 2,9 % manj kot aprila in 15,5 % manj kot maja lani). Padec je predvsem posledica rastočega števila upokojitev, saj je bilo število na novo prijavljenih brezposelnih (3.977) maja za 4,1 % višje glede na april, zaposlilo pa se je 3.320 brezposelnih.
10. Povprečna bruto plača: 10 % (I-IV 23/I-IV 22)
Povprečna rast aprilske bruto plače v Sloveniji (+9,0 %), izplačane maja, je bila nekoliko nižja kot v štirih mesecih skupaj (+10,0 %), znašala je 2.163 EUR bruto in 1.408 EUR neto. Medletna rast bruto plač je bila za prve štiri mesece najvišja v rudarstvu (+21 %), gostinstvu (+13 %), kmetijstvu (+13 %), drugih raznovrstnih dejavnostih (+12 %) in oskrbi z električno energijo (+12 %). V predelovalnih dejavnostih in trgovini je bila rast 11 oz. 9 %. V zasebnem sektorju je bila rast bruto plač višja za 10,2 %, v javnem sektorju za 9,9 %, od tega v sektorju država za 9,1 %.