Shrani za kasnejše branje.
»Človek je bit vsake družbe, temelj vsakega konkurenčnega gospodarstva, industrije. Vsak posameznik predstavlja dragocen vir znanja, izkušenj in ustvarjalnosti. In te vire mora vsak vodja prepoznati in uporabiti,« je na 5. nacionalni konferenci Industrija prihodnosti poudaril minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.
Mag. Tajda Pelicon, Ester Fidel, GZS, Služba za strateško komuniciranje; foto: Tadej Kreft
Letošnja nacionalna konferenca Industrija prihodnosti je 13. novembra v organizaciji Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Javne agencije Spirit Slovenija in Gospodarske zbornice Slovenije potekala pod naslovom Človek, srce industrije.
Minister Matjaž Han je pomen industrije izpostavil tudi skozi številke: »Potencial ljudi je tisti, ki piše številke uspeha. V predelovalnih dejavnostih je bilo lani denimo ustvarjenih skoraj 41 mrd € čistih prihodkov, kar je 29 % vseh čistih prihodkov v Sloveniji. Od tega je bilo na tujih trgih ustvarjenih skoraj 30 mrd € prihodkov, kar predstavlja 46 % vsega izvoza. /…/ V Sloveniji so imele predelovalne dejavnosti 23-odstotni delež v ustvarjeni dodani vrednosti, medtem ko je povprečje EU 17 %. Glede na pomen industrije v EU je Slovenija med prvih 5!«
Jernej Salecl, generalni direktor, pristojen za industrijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je izpostavil čas največjih sprememb v zgodovini – podnebnih, tehnoloških pa tudi geopolitičnih, kulturnih in socialnih. Vizija Slovenije je, da bo novo evropsko središče za razvoj in inovacije naprednih tehnologij, a se mora iz kompetentnega in zanesljivega dobavitelja spremeniti v inovativnega in trajnostnega razvojnika. »Tisti, ki želi uspeti, ima jasen cilj, jasno vizijo, ve, kaj hoče in je temu predan. V Sloveniji imamo veliko športnih šampionov, ki so se dvignili nad povprečje, imamo pa tudi veliko podjetij, ki so šampioni. Želeli bi si, da bi jih imeli še več,« je naglasil. Med primerjalnimi prednostmi naše države je navedel dokazane izkušnje pri razvoju inovativnih rešitev, sposobnost izdelave izdelkov visoke vrednosti, znanje in ekosistem za dostop do razvojnih virov EU, izobraževalni sistem ter kompetence, znanja in talente.
Udeleženci konference so razpravljali o tem, kako se podjetja v obdobju digitalne in zelene transformacije prilagajajo človekovim potrebam ter kako se posameznik kot del industrije najučinkoviteje prilagaja trajnostnemu načinu dela z ustvarjanjem novih znanj in spretnosti.
Na prvi okrogli mizi z naslovom »Človek kot del industrije« so svoja stališča predstavili Jure Vajs, vodja Strateških programov Lek, Stanislav Kores, vodja strateškega razvoja Talum, Maja Brelih Lotrič, direktorica Lotrič Meroslovje ter Marko Podgornik Verdev, generalni direktor Mikro+polo.
Osišče druge okrogle mize je bil človek kot uporabnik. Svoja mnenja so izmenjali Klemen Rizman, direktor Creapro, Maja Čibej, izvršna direktorica Beti, ter Aleš Lisac, direktor Lisac & Lisac.
Razpravljavci so bili enotni, da človek vodi napredek v industriji in v tej luči se njegova vloga ne bo zmanjševala niti v prihodnosti.
