Shrani za kasnejše branje.
Proces stalnega izboljševanja podpira tudi digitalizacija, ki omogoča optimizacijo. Glavni izziv trajnostnega poročanja je preveč multidisciplinarnih informacij, ki jih morajo podjetja naenkrat zbrati.
Darja Kocbek
Uvajanje trajnosti v procese za podjetja ni nič manj pomembno kot razvoj novih trajnostnih tehnologij. V Steklarni Hrastnik razlagajo, da v svoje procese trajnost uvajajo sistematično in celostno – od samega razvoja izdelkov, skozi proizvodni proces, do sodelovanja s partnerji in lokalno skupnostjo. V zgodnjih fazah razvoja uvajajo načela »eco designa«, vključno z zmanjšanjem teže, večjo reciklabilnostjo in optimizacijo oblik za učinkovito proizvodnjo in logistiko.
»V proizvodnji uporabljamo nizkogoljično taljenje z novimi tehnologijami, kot sta hibridno električno taljenje in taljenje z vodikom. Ob tem sodelujemo v mednarodnih razvojno-inovacijskih projektih, ki nam omogočajo testiranje, validacijo in uvajanje novih rešitev. Proces stalnega izboljševanja podpira tudi digitalizacija, ki nam omogoča optimizacijo z uporabo naprednih modelov in prediktivnim vodenjem,« pojasnjujejo v Steklarni Hrastnik.
Steklarna Hrastnik že v zgodnjih fazah razvoja vključuje načela »eco designa«, kar vključuje zmanjšanje teže, večjo reciklabilnost in optimizacijo oblik. Foto: arhiv Steklarna Hrastnik
Za izpolnjevanje trajnostnih kriterijev se opirajo na rezultate svojih inovativnih projektov in trajnostnih tehnologij (BEAR, H2GLASS, CITADEL, i-STENTORE, NAHV, PHOTOSINT), kjer razvijajo inovativne tehnologije, ki bistveno prispevajo k razogljičenju. Izziv pa predstavljajo predvsem visoka cena električne energije in dolgotrajni postopki za uvedbo tehnologij.
»Danes veljamo za eno vodilnih podjetij na področju trajnosti v steklarski industriji v Evropi. Od leta 2020, ko smo sistematično začeli z izvajanjem strategije razogljičenja, smo svoj celotni ogljični odtis zmanjšali že za 30 odstotkov. Ta prehod ni bil naključen, ampak rezultat dolgoročnega strateškega načrtovanja, pomembnih investicij v raziskave in razvoj ter partnerstev z evropskimi institucijami in industrijskimi akterji. Naši cilji ostajajo ambiciozni – do leta 2030 želimo izpuste zmanjšati za 50 odstotkov, do leta 2050 pa doseči podnebno nevtralnost v okviru kampanje Race to Zero,« razlagajo v Steklarni Hrastnik.
Trajnost v procese uvajajo predvsem s povezovanjem in prenosom znanj
V podjetju BTC trajnost v svoje procese uvajajo predvsem s povezovanjem in prenosom znanj s strani zunanjih področnih strokovnjakov in s strani lastnih sektorjev ter poslovnih enot. »Poslovni model družbe je namreč zelo razvejan, saj obsega upravljanje in razvoj poslovnih nepremičnin, logistično dejavnost ter dejavnost Vodnega mesta Atlantis. Vsako od področij pa ima z vidika celovitega trajnostnega upravljanja svoje izzive in priložnosti. Zato drugače kot s prepletom zunanjih in internih multidisciplinarnih znanj ne gre,« pojasnjujejo v BTC.
Glede trajnostnega poročanja je glavni izziv prevelika količina multidisciplinarnih informacij, ki jih morajo podjetja naenkrat zbrati za končno poročilo. »Ko se enkrat tega zaveš, postane glede na odmerjeni rok vse skupaj malo nelagodno. Predvsem to velja za eksaktno integracijo področij, ki segajo izven temeljne dejavnosti delovanja nekega podjetja. Vrhunec vsega pa je seveda procesna filigranskost v okviru priprave matrike dvojne pomembnosti,« pojasnjujejo v BTC.
V tem smislu je po njihovih besedah predlagani časovni odlog za podjetja iz tako imenovanega »drugega« in »tretjega poročevalskega vala« več kot dobrodošel. Bi pa morali imeti predlagatelji poročevalskih poenostavitev sedaj bolj kot dvig mej za obvezno poročanje – kar na koncu ni nič drugega, kot deregulacija – v mislih predvsem bolj postopno vpeljavo poročevalskih zahtev, ki bi v nekem daljšem obdobju skozi proces sprotnega učenja in odprave napak podjetja pripeljala do celovitega trajnostnega poročila. Pa ne zgolj tista največja, ampak tudi številna manjša, kot je bilo sprva zamišljeno. Vsi smo namreč odgovorni za prihodnost našega planeta, opozarjajo v BTC.
Vse vidike trajnosti imajo neposredno integrirane v poslovanje in njegovo načrtovanje
V Sandozu, katerega del je Lek, razlagajo, da imajo vse vidike trajnosti, okoljske, družbene in na področju vodenja ter upravljanja neposredno integrirane v poslovanje in njegovo načrtovanje. »Inovacije in stalne izboljšave so izrednega pomena za naš napredek na področju trajnosti. Zasnova izdelkov in proizvodni procesi so tako v središču naših prizadevanj na področju krožnega gospodarstva in učinkovitosti pri zniževanju emisij. Stalno, na primer, odkrivamo, kako zmanjševati porabo materialov in vpeljevati bolj trajnostne in okolju prijazne alternative, na primer pri pakiranju izdelkov. V sklopu analize ogljičnega odtisa naših izdelkov smo prepoznali tiste, pri katerih je embalaža vir pomembnega deleža emisij znotraj njihovega celotnega življenjskega cikla,« pojasnjujejo v Sandozu.
Poudarjajo, da imajo razvit tudi sistem predlogov za inoviranje in izboljšave, pri katerem lahko sodelujejo vsi zaposleni. »Neločljiv del našega pristopa so partnerstva, brez katerih tudi sicer ni trajnostnega razvoja. Gradimo jih tako v odnosu do lokalnih skupnosti, z akademskimi in raziskovalnimi ustanovami, poslovnimi partnerji in z razvojem inovativnega in trajnostno naravnanega ekosistema na ravni države, v sodelovanju z neprofitnimi organizacijami, v sami panogi ter strokovnih združenjih,« razlagajo v Sandozu.
Trajnostna naravnanost je po njihovih besedah sestavni del Lekove notranje kulture in bistveno merilo vseh odločitev. Razumejo jo predvsem kot razvojno paradigmo in pot, ki ni nikoli dokončana. V začetku lanskega leta so se v Sandozu pridružili pobudi SBTi (Science Based Targets), s čimer so potrdili namero, da svoje cilje na področju zniževanja ogljičnih izpustov usklajujejo s cilji Pariškega sporazuma za omejevanje globalnega segrevanja. Neto ničelne emisije nameravajo doseči do leta 2050.
»Zahtevni shemi EU za odgovorno okoljsko vodenje EMAS smo se pridružili leta 2012. Med drugim na okoljskem delu od leta 2001 izpolnjujemo zahteve standarda ISO 14001, od leta 2008 pa Programa odgovornega ravnanja POR (Responsible Care), ki poteka v okviru GZS – Združenje kemijske industrije,« razlagajo v Sandozu.