Shrani za kasnejše branje.
Vse več prevozniških podjetij želi zmanjšati svoje emisije CO2 in prispevati k bolj trajnostni družbi. Mnoga čutijo pritisk naročnikov in končnih potrošnikov, da ponudijo trajnostne prevozne rešitve.
Mateja Jordan
»Daleč so že za nami časi, ko smo tržni delež električnih vozil merili v promilih. Tudi v Sloveniji smo v lanskem letu vključno s priključnimi hibridi dosegli pomembno mejo desetine trga, res pa je, da je trg električnih vozil trenutno v določenem krču, ki se je k nam preselil predvsem iz Nemčije, kjer so precej na hitro ukinili subvencije,« povpraševanje opisujejo v Porsche Slovenija in poudarjajo, da je v negotovih časih še bolj pomembno, da država jasno pokaže resen namen zelenega prehoda in poskrbi za dolgoročne in predvidljive spodbude. Zaključuje se prenova Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, najpomembnejšega strateškega dokumenta za zeleni prehod, ki pa žal ne vključuje prav nobenega cilja glede potrebnega števila električnih vozil,« opozarjajo v podjetju. »Strokovnjaki s področja trajnostne mobilnosti na to neutrudno opozarjamo, saj bi nas sicer lahko nekoč še zelo bolela glava.«
Uporaba električnih vozil je vse bolj enostavna in zanesljiva
V podjetju Porsche Slovenija so kot vodilni avtomobilski uvoznik z zelenim prehodom začeli pri sebi, hkrati pa razvijajo tudi celostne trajnostne rešitve za partnerje in stranke. Ponudbo blagovne znamke MOON – torej sončne elektrarne, hranilnike električne energije, polnilnice in sistem za energetsko upravljanje optiMOON tako uporabljajo tudi v podjetju, kjer se lahko pohvalijo s skoraj izključno električnim službenim voznim parkom. V sklopu prodajno-servisne mreže investirajo v opremo in znanje ter sodelujejo s podobno mislečimi podjetji v okviru GZS, TZS in združenja CER. »Zelo aktivno sodelujemo tudi v strokovnih razpravah in pri oblikovanju državnih strateških dokumentov za področje trajnostne mobilnosti, vse z željo, da bi bili ukrepi čim bolj konkretni in učinkoviti,« še zatrjujejo.
Dr. Slavko Ažman iz podjetja Porsche Slovenija pravi, da mora država pokazati resen namen zelenega prehoda.
Foto: Porsche Slovenija
Sicer pa gre tako pri baterijskih električnih vozilih kot pri priključnih hibridih trend v smeri podaljševanja dosega vozil in nadaljnjega povečevanja učinkovitosti, ugotavljajo v Porsche Slovenija. Hkrati se pospešeno razvija polnilna infrastruktura, postavljajo se enotni standardi, uporaba pa je vse bolj enostavna in zanesljiva. Povečujejo se tudi polnilne moči DC polnilnic, ki so namenjene hitremu polnjenju na poti, vse več pa je tudi domačih polnilnic in polnilnic v podjetjih, ki so na voljo vsem zaposlenim, tako da je vse manj tehničnih ovir za razvoj električne mobilnosti, menijo v podjetju.
Strokovnjaki s področja trajnostne mobilnosti opozarjajo, da NEPN ne vključuje nobenega cilja glede potrebnega števila električnih vozil.
Ob tem, kot poudarjajo, postaja vse bolj očitno, da samo ponudba električnih avtomobilov ne zadostuje več. Čeprav so električna vozila sicer energetsko veliko bolj učinkovita od vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, je zelo pomemben vir te energije. Zato v Porsche Slovenija strankam poleg električnega vozila ponujajo še vse povezane storitve, ki omogočajo lasten vir čiste energije. Z inovativno rešitvijo coMOONity pa bodo vključenim v skupnost omogočili dostop do lastne energije tudi na poti.
Podjetja čutijo pritisk naročnikov in potrošnikov
V podjetju Volvo Trucks trajnostna prizadevanja uresničujejo z zavedanjem, da ni nobena rešitev tista, ki bi jo lahko uporabili za rešitev vseh težav. Prepričani so, da se bodo sčasoma za različne segmente uporabljale različne tehnologije, vse z namenom znižanja emisij CO2. To se lahko razlikuje tudi med trgi, zato morajo s široko paleto izdelkov slediti razvoju v nove segmente in se tudi prilagajati potrebam, ki se pojavljajo na njihovih številnih trgih, pojasnjujejo. Ob tem opozarjajo še na različne časovne okvire, ki se lahko razlikujejo na primer zaradi gradnje infrastrukture ali predpisov.
Kot opažajo v Volvo Trucks, zlasti velika prevozniška podjetja že čutijo pritisk naročnikov prevoza in končnih potrošnikov, da ponudijo trajnostne prevozne rešitve. Vse več podjetij zato želi zmanjšati svoje emisije CO2 in prispevati k bolj trajnostni družbi. »Za podjetja, ki želijo izkoristiti možnost prevoza blaga na lokacije in v času, ko to s tovornimi vozili na fosilna goriva ni mogoče, se odpirajo nove poslovne priložnosti. Vse več mest uvaja območja brez emisij, na katerih so dovoljena samo električna vozila,« opisujejo trende na tržišču.
Ocena trajnostnosti naj zajema celoten življenjski cikel vozila
V Volvo Trucks dobavljajo srednje težke električne tovornjake za distribucijo in zbiranje odpadkov, v Evropi sta to Volvo FL Electric in FE Electric. V letu 2021 so začeli s prodajo težkih električnih tovornjakov Volvo FH, Volvo FM in Volvo FMX, ki se uporabljajo za regionalni transport in urbane gradbene prevoze. »Električno vozilo je brez emisij iz izpušne cevi, pri čemer proizvaja občutno manj hrupa kot vozilo z motorjem z notranjim izgorevanjem. Vendar pa se emisije sproščajo med proizvodnjo in med vožnjo, npr. iz pnevmatik, zavor, obrabe cest itd.,« pojasnjujejo v podjetju. Odgovor na vprašanje o trajnostnosti mora torej zajemati celoten življenjski cikel vozila, vključno s surovinami, proizvodnjo in uporabo.
Velika prevozniška podjetja že čutijo pritisk naročnikov in končnih potrošnikov, da ponudijo trajnostne prevozne rešitve.
»Električni tovornjak med proizvodnjo izpusti več CO2, med uporabo pa na splošno precej manj,« zatrjujejo. »Pri Volvu se močno trudimo zagotoviti, da se surovine pridobivajo s trajnostnimi metodami in da se akumulatorji proizvajajo z minimalnim vplivom na podnebje.« Kot verjamejo, bo do leta 2030 polovica vseh tovornih vozil Volvo, prodanih v Evropi, električnih, ki bodo uporabljali akumulatorje ali gorivne celice.
Široke možnosti obnovljivih goriv
Volvo Trucks širi tudi ponudbo modelov, prilagojenih za biodizel B100. To je še ena poteza v skladu s strategijo podjetja za zmanjšanje vpliva njihovih tovornjakov na podnebje. Podjetje Volvo Trucks ima eno najširših možnosti obnovljivih goriv v industriji, vključno z biodizlom, HVO (Hydrotreated Vegetable Oils) in bioplinom.
»Naše stranke zahtevajo rešitve za zmanjšanje svojih emisij ogljika in obnovljiva goriva so privlačna možnost – to je preprosto učinkovit način za zmanjšanje CO2 iz transporta tukaj in zdaj,« pravi Jan Hjelmgren, vodja upravljanja izdelkov in kakovosti pri Volvo Trucks in nadaljuje: »Kot globalni proizvajalec tovornjakov moramo poskrbeti za najrazličnejše transportne potrebe in tržne razmere, zato ne vlagamo le v nove tehnologije, temveč tudi v rešitve, ki kratkoročno in dolgoročno razogljičijo promet.«
V Volvo Trucks so prepričani, da bo do leta 2030 polovica vseh tovornih vozil Volvo, prodanih v Evropi, električnih.
Foto: Volvo Trucks
Prvi tovornjaki na vodik v letu 2026
Volvo Trucks razvija tudi tovorna vozila z motorji z notranjim zgorevanjem, ki delujejo na vodik. Preizkusi tovornjakov, ki v motorjih z notranjim zgorevanjem uporabljajo vodik, se bodo na cestah začeli v letu 2026, njihova uvedba na trg pa je predvidena proti koncu tega desetletja. Tovornjaki, ki jih poganja zeleni vodik, so za Volvo pomemben korak pri doseganju cilja ničelne neto vrednosti in podpori strankam pri doseganju njihovih ciljev razogličenja.
Tovornjaki z motorji z notranjim zgorevanjem na vodik bodo dopolnjevali Volvovo ponudbo drugih alternativ, kot so baterijski električni tovornjaki, električni tovornjaki z gorivnimi celicami in tovornjaki, ki jih poganjajo obnovljiva goriva, kot sta bioplin in HVO (hidrogenirano rastlinsko olje).
Samo elektrifikacija ne bo zadostovala
Proizvajalci tovornih vozil se soočajo z zahtevno nalogo, saj morajo do prihodnjega leta zmanjšati izpuste CO2 za 15 odstotkov, do leta 2030 pa kar za 45 odstotkov, opominjajo v podjetju Cordia, generalnem zastopniku za vozila DAF. Zakonodaja se jim zdi ambiciozna in ostro zastavljena, zato zgolj prehod na električni pogon po njihovem morda ne bo zadosti. »Ne samo, da vozila sama še niso povsem pripravljena, tudi polnilna infrastruktura ne dohaja potreb,« situacijo opisuje Jakob Kramžar iz Cordie in ugotavlja, da je nova zakonodaja kljub temu proizvajalce spodbudila k pospešenemu uvajanju električnih vozil.
DAF že pospešeno prodaja električna vozila na nekaterih trgih in načrtuje, da bo do leta 2030 v celoti pripravljen na prodajo električnih vozil po celotni prodajni mreži, pravijo v Cordii in začetek uvajanja v Sloveniji napovedujejo za prihodnje leto. Po Kramžarjevih besedah so največji izzivi pri uvajanju električnih vozil na naše tržišče trenutno neobstoječa polnilna infrastruktura, doseg vozil ter njihova cena. »Vsekakor je prihodnost razogljičenja tovornega prometa odvisna od celovitega pristopa, ki bo vključeval tako razvoj tehnologij kot tudi ustrezno podporo infrastrukture,« so prepričani v podjetju Cordia.
DAF načrtuje, da bo do leta 2030 v celoti pripravljen na prodajo električnih vozil po celotni prodajni mreži. Začetek uvajanja v Sloveniji napovedujejo za prihodnje leto.
Foro: Cordia
»DAF, katerega lastnik je Paccar, je skupaj z Daimlerjem in Cumminsom v ZDA začel graditi tovarno naprednih baterijskih celic. DAF-ova filozofija pa presega zgolj baterijske električne rešitve. Menijo, da je na poti razogljičenja cestnega prometa potrebno raziskati celoten nabor tehnologij,« pravi Kramžar. Poleg že ponujenih baterijskih električnih rešitev in razvijajočih se hibridnih tovornjakov potencial vidijo v vodikovi tehnologiji. »Vodik bi lahko postal zelo zanimiva izbira za prihodnost. Predvidevamo, da bo ta tehnologija že pred letom 2030 na velika vrata vstopila na trg tovornih vozil in bo, zlasti za potrebe špedicije, precej bolj primerna od električne,« domneva Kramžar.
Prihodnost razogljičenja tovornega prometa je odvisna od celovitega pristopa, kar vključuje tako razvoj tehnologij kot ustrezno infrastrukturo.
Hidria sodeluje z najuglednejšimi proizvajalci avtomobilov
Podjetje Hidria na področju rešitev za avtomobilsko industrijo uspešno transformira produktni portfelj v smeri zelene mobilnosti ter vzpostavlja trajnostne procese, pravijo v podjetju, ki je v Spodnji Idriji zgradilo nov Hidriin visokotehnološki center e-mobilnosti. Več kot 100 milijonov vredna naložba predstavlja največjo investicijo v Hidriini zgodovini in eno največjih proizvodnih investicij v Sloveniji. V digitaliziranem, robotiziranem in avtomatiziranem centru bodo nastajali ključni sestavni deli elektromotorjev za hibridna in električna vozila višjega cenovnega razreda. Hidrii je namreč uspelo skleniti dolgoročna partnerstva pri razvoju in proizvodnji z najuglednejšimi svetovnimi proizvajalci avtomobilov, med njimi z BMW-jem in Mercedesom.
Hidria že danes dobavlja inovativne rešitve za hibridna in električna vozila vodilnih evropskih znamk ter razvija nove rešitve, s katerimi bo soustvarjala zeleno mobilnost prihodnosti. Razvijajo in proizvajajo okvirje za popolnoma elektrificirane motocikle; hibridnim in električnim vozilom so namenjene Hidriine rešitve iz lahkih aluminijevih zlitin – večinoma gre za ključne sestavne dele pogonskih in krmilnih sistemov v vozilih; razvijajo in proizvajajo pa tudi različne rešitve za električna kolesa. V Hidrii spomnijo še na inovativne vžigne sisteme za motorje z notranjim izgorevanjem, ki tudi do 30 odstotkov zmanjšajo škodljive izpuste, in ustrezajo vsem zahtevnim okoljskim standardom.
Povezovanje in sodelovanje sta ključna za razvoj
V podjetju veliko vlagajo v bazni razvoj in v nove tehnološke rešitve, povezane z zeleno mobilnostjo, saj to smatrajo kot ključno za prihodnost in trajnostni razvoj. Pohvalijo se tudi z bogatimi izkušnjami na področju senzorike, kar dokazujejo z inovativnimi vžignimi sistemi in senzorji, ki prispevajo k zmanjševanju škodljivih izpustov.
»Pomemben del našega uspeha je tesno sodelovanje s kupci in razvojnimi dobavitelji. Prav tako se intenzivno povezujemo z inštitucijami znanja, kot so Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za elektrotehniko in pomembni slovenski inštituti,« pravijo, saj verjamejo, da lahko s sodelovanjem dosežejo izjemne rezultate. Hidria je tudi ključni partner Misije GREMO, partnerstva, ki združuje slovenske dobavitelje v avtomobilski industriji in spodbuja sodelovanje slovenskih podjetij pri razvojnih projektih s področja trajnostne mobilnosti.
Prepoznavni kot inovativno podjetje ter stabilen in fleksibilen partner
Podjetje Siliko je razvojni partner avtomobilski industriji že več kot 30 let. V tem obdobju se je podjetje razširilo na nivo, ki kupcu ponudi celovito rešitev od idejne zasnove, razvoja izdelka in proizvodnih sredstev do serijske proizvodnje z uporabo inovativnih pristopov in rešitev. »Z vrhunsko tehnologijo, znanjem in izkušnjami naših zaposlenih stremimo k odličnosti izdelkov in preseganju pričakovanj kupcev,« zatrjujejo.
Že vrsto let se intenzivno ukvarjajo z razvojem in ukrepi, ki prispevajo k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Izpostavljajo sončne elektrarne na proizvodnih enotah v skupni nazivni moči 1,3 MW, uporabo LED osvetlitve v vseh proizvodnih enotah, uporabo RTO (Regenerativni Termalni Oksidator) naprave za zmanjševanje škodljivih izpustov, investicije v »state of the art« tehnologije in posodabljanje strojnega parka za zmanjševanje porabe elektrike in dvigovanje učinkovitosti ter investicije v raziskave in razvoj.
Pri programu znotraj avtomobilske industrije največ sodelujejo z evropskimi podjetji in sicer z BMW, skupino VW, Mercedes-Benz ter evropsko razvojno in proizvodno lokacijo Samsung. »Pri strankah smo prepoznani kot zelo inovativno podjetje, stabilen in fleksibilen partner, ki stremi k izboljšanim rešitvam na trgu za doseg zmanjšanja onesnaževanja, kot tudi za boljšo uporabo izdelka za uporabnika.«
Pri raziskavah in razvoju izpostavljajo dve področji – reciklažo elastomerov in varnostne ventile za preprečevanje prekomerne obremenitve baterijskega sklopa. Dodatna prednost Silika je, poleg celotnega internega razvoja pri snovanju izdelkov in iskanju optimalnih proizvodnih rešitev, v primeru elastomernih produktov tudi v lastnem razvoju materialov. Prepričani so, da lahko z razvojem materiala pomembno vplivajo na funkcijo in kakovost izdelkov ter tudi na zmanjševanje porabe materiala ali uporabe reciklatov. Zato že leta vlagajo sredstva v raziskave in razvoj uporabe recikliranih primesi pri snovanju elastomernih materialov. Rešitve in rezultate že predstavljajo kupcem, saj z uporabo recikliranih primesi pomembno vplivajo na zmanjševanje obremenjevanja okolja. »Interni srednjeročni cilj Silika je, da bi na določenih elastomernih materialih dosegli do 20-odstotno stopnjo uporabe recikliranih primesi,« pravijo.
V Siliku se pri razvoju izdelkov trudijo za čim bolj inovativen in kakovosten pristop.
Varnostni ventili za preprečevanje prekomerne obremenitve baterijskega sklopa
V sklopu internih raziskav in razvoja so razvili različne načine za dosego dveh funkcionalnosti ventilov za baterijska ohišja. Prva funkcionalnost je izenačevanje tlaka v bateriji z okoliškim tlakom, kar v nekaterih primerih tudi pomaga pri povečanju učinkovitosti baterijskega sklopa. Druga funkcionalnost pa je varnostnega pomena, saj v primeru nenadzorovane reakcije v bateriji ventil poskrbi, da ne bi zaradi hitrega povišanja tlaka prišlo do prekomerne obremenitve baterijskega ohišja. Stranki lahko ponudijo ločena ventila za omenjeni funkciji ali pa enovit produkt, ki zagotavlja obe funkcionalnosti znotraj enega izdelka. Siliko ima rešitev tako za enostavnejše baterijske sklope kot tudi za kompleksnejše sklope višjega cenovnega ranga.
»Omenjene ventile že serijsko proizvajamo, prav tako smo eno rešitev patentno zaščitili. Tekom razvoja procesa smo uspeli z uspešnim razvojem in interno izdelavo integrirati v serijski proces inovativno merilno napravo, ki z izredno zanesljivostjo zazna najmanjše napake na membrani in ostalih tesnilnih sklopih ventila, kar je za preverjanje kakovosti varnostnega produkta izredno pomembno,« se pohvalijo.
Poudarjajo še, da se pri razvoju izdelkov trudijo za čim bolj inovativen in kakovosten pristop. »Elektrifikacija vozil je pri proizvajalcih avtomobilov in nas kot njihovih dobaviteljih prinesla veliko sprememb, novih izzivov, novih priložnosti,« se v Siliku kot razvojnem dobavitelju zavedajo svojih vplivov na zmanjševanje onesnaževanja. Zato si postavljajo ambiciozne cilje. »Z vlaganjem v proizvodna sredstva, tovarne, raziskave in razvoj smo že dosegli pomembne rezultate. Za prihodnost so naši cilji še toliko bolj ambiciozni in z vlaganji tako v opremo kot v ljudi verjamemo, da bomo te cilje dosegli.«