Shrani za kasnejše branje.
Hitro sprejetje zakonodajnega akta, ki zamika začetek uporabe nekaterih zahtev o trajnostnem poročanju podjetij, predstavlja pomemben prvi korak k zmanjšanju birokracije, zagotavljanju pravne varnosti podjetijm in povečanju konkurenčnosti EU.
Antonija Božič Cerar, GZS, Služba za okolje, podnebje in energijo GZS, predsednica Komisije za trajnost pri Eurochambres
S pojmom trajnosti se v gospodarstvu in družbi srečujemo že dobrih 50 let. Kljub temu, da se vsi strinjamo, da je trajnostno poslovanje podjetij neizogibno in nujno potrebno, je v teh petih desetletjih ostalo dojemanje trajnosti težko opredeljivo in dokaj nejasno.
Trajnostno poslovanje povezuje vidike družbene, okoljske in gospodarske odgovornosti, a večina najprej pomisli na okoljski del trajnosti, neredko pa se to dojemanje še dodatno skrči zgolj na izpuste toplogrednih plinov in podnebne spremembe.
Foto: Depositphotos
Zadnje desetletje so se določena velika podjetja vendarle srečevala tudi z obveznostjo nefinančnega oziroma trajnostnega poročanja. Njihova poročila so postopoma oblikovala temeljna merila, vsebine in izhodišča trajnostnega poslovanja in poročanja. V nefinančnih poročilih so ta podjetja zbirala in pilila informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah poslovanja ter o spoštovanju človekovih pravic ter boju proti korupciji in podkupovanju ter na podlagi teh informacij oblikovala politike ravnanja in strategije ukrepanja.
Vendar je prihajalo v poročilih do odstopanj tako pri kakovosti kot zanesljivosti njihovega poročanja. Zato so bile konec 2022 na ravni EU potrjene nove obveznosti za poenotenje zahtev trajnostnega poročanja.
Obveznost poročanja razširili tudi na MSP
S finančnim letom 2024 so začela poenoteno poročati podjejta, ki so večinoma že do takrat nefinančno poročala v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2772. To so podjetja z več kot 500 zaposlenimi in/ali bilančno vsoto večjo od 25.000.000 EUR in/ali čistim prihodkom večjim od 50.000.000 EUR.
Začetek uporabe zahtev o trajnostnem poročanju je za velika podjetja, ki še niso začela poročati, in MSP, ki kotirajo na borzi, odložen za dve leti.
S finančnim letom 2025 bi ta obveznost zajela tudi podjetja, ki še niso imela izkušnje s tovrstnim poročanjem. To so podjetja z več kot 250 zaposlenimi in/ali bilančno vsoto večjo od 25.000.000 EUR in/ali čistim prihodkom večjim od 50.000.000 EUR. Večini srednjih in malih podjetij, oziroma MSP, ki ne kotirajo na borzi, ne bi bilo treba trajnostno poročati, a so se začela srečevati z bolj ali manj obsežnimi zahtevami po trajnostnih podatkih s strani večjih podjetij in finančnih institucij.
Evropska asociacija za trajnostno poročanje, EFRAG, je zato pripravila in objavila prostovoljni standard za trajnostno poročanje malih in srednjih podjetij (VSME), ki sledi strukturi delegirane uredbe (EU) 2023/2772, a upošteva sorazmernost zahtevanih podatkov glede na dejanski vpliv MSP na trajnost.
Želja poenostaviti obstoječo zakonodajo
Pred skorajšnjo uveljavitvijo poročanja na nove zavezance, se je trajnostno poročanje vse bolj začelo dojemati kot administrativno breme in ne kot priložnost za trajnostno preobrazbo. Komisija je 26. februarja 2025 zato na podlagi poziva voditeljev EU predstavila dva svežnja Omnibusa, katerih cilj je poenostaviti obstoječo zakonodajo na področju trajnosti oziroma naložb.
Evropski svet je 14. aprila letos potrdil zakonodajni akt, ki ga je pred tem, 3. aprila potrdil parlament EU.
S tem aktom se je:
- za dve leti odložil začetek uporabe zahtev o trajnostnem poročanju za velika podjetja, ki še niso začela poročati, ter MSP, ki kotirajo na borzi;
- za eno leto odložil rok za prenos in prvo fazo uporabe (ki zajema največja podjetja) direktive o potrebni skrbnosti podjetij na področju trajnosti;
- zagotovil čas za nadaljnji dogovor o bistvenih spremembah CSRD in CSDDD, ki jih je Komisija tudi predlagala v okviru svežnja »omnibus I« o trajnosti.
Zakonodajni akt za premaknitev rokov bo začel veljati dan po objavi v Uradnem listu EU. Države članice ga morajo prenesti v nacionalno zakonodajo do 31. decembra 2025. Glede na pomembne posledice za poslovno skupnost sta Evropski svet in Evropski parlament ta predlog obravnavala zelo prednostno, da bi podjetjem zagotovila potrebno pravno varnost v zvezi z njihovimi obveznostmi poročanja in potrebne skrbnosti.
Hitro sprejetje akta predstavlja pomemben prvi korak k zmanjšanju birokracije, zagotavljanju pravne varnosti podjetjem in povečanju konkurenčnosti EU.