Shrani za kasnejše branje.
Rdeča nit 23. Okoljskega dne gospodarstva je bil trajnostni razvoj, v središču pa okoljski trendi in izzivi. Nagrado okoljska trajnostna menedžerka leta 2024 je prejela mag. Justina Šepetavc iz Vipap Videm Krško, nagrado za življenjsko delo pa dr. Marko Homšak. Nagrajenca je z velikima aplavzoma pospremilo več kot 200 udeležencev dogodka.
Mag. Tajda Pelicon, Ester Fidel, Korporativno komuniciranje GZS; foto: Tadej Kreft
Vrhunec 23. Okoljskega dneva gospodarstva, ki je potekal 4. junija na Bledu, je bila podelitev nagrade okoljski trajnostni menedžer (edine tovrstne v Sloveniji) in nagrade za življenjsko delo.
Nagrajenca z izjemnimi strokovnimi izkušnjami s področja okolja in trajnostnosti
Okoljska trajnostna menedžerka leta 2024 je mag. Justina Šepetavc iz Vipap Videm Krško. Dr. Marko Homšak (do upokojitve zaposlen v Talumu) pa je prejel nagrado za življenjsko delo.
»Nagrada mi pomeni zelo veliko, predvsem potrditev, da sem v poklicni karieri delala dobro in rasla tako strokovno kot osebnostno, da sem znanje in ustvarjalnost lahko delila s sodelavci v podjetju, v papirno predelovalni dejavnosti in v drugih sektorjih, na primer gradbeništvu, opekarnah, komunalnem sektorju,« je za Glas gospodarstva povedala mag. Justina Šepetavc. »Rada bi se zahvalila tako GSZ, ki povezuje slovensko industrijo, kot Združenju za papirno in papirno predelovalno dejavnost, ki nas povezuje v panogi. Vsekakor pa bi se rada zahvalila tudi predstavnikom iz podjetij, s katerimi izmenjujemo 'aplikativne' izkušnje.«
V javnosti se večkrat izpostavlja mnenje, da je energetsko intenzivna industrija velik onesnaževalec okolja, a nagrajenka poudarja, da sta prav papirna in papirno-predelovalna industrija zaradi virov in surovin ter spreminjanja odpadkov v surovine in goriva, šolska primera krožnega gospodarstva.
Utemeljitev za podelitev nagrade mag. Justini Šepetavc
»Ko se je Slovenija šele pogajala za vstop v EU, je Justina Šepetavc sodelovala pri nastajanju prvih referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnikah na področju papirništva. Sočasno je podjetje izvajalo prvo tehnološko sanacijo (opustitev proizvodnje celuloze v Krškem) v pripravi na pridobitev celovitega okoljevarstvenega dovoljenja in nekoliko kasneje tudi na trgovanje s toplogrednimi plini. Leta 2009 je povezovala slovenska podjetja z Evropskim združenjem za papirno industrijo CEPI pri reviziji panožnega referenčnega dokumenta in nato sodelovala še z birojem v Sevilli pri določitvi zaključkov BAT 2014. Vipap Videm je pod njenim okriljem pridobilo znak ecolable, ki temelji na jasnih, vnaprej določenih merilih okoljske odličnosti skozi življenjski cikel proizvoda. Podjetje Vipap je v minulem desetletju v procesu menjave lastništva prešlo težko obdobje z mnogo poslovnimi izzivi, kot je tudi sprememba proizvodnega programa, ki mu je z Justinino pomočjo varstva okolja sledil oz. ga podpiral. Justino Šepetavc odlikuje široko strokovno, tehnološko znanje o papirniških tehnologijah in vplivih te proizvodnje na okolje, spremljanju oziroma monitoringu. Vpeta je tudi v lokalno okolje in je na več področjih sodelovala tudi z območno zbornico v Krškem na področju inovacij.«
Nagrado za življenjsko delo je prejel dr. Marko Homšak, ki je do upokojitve konec lanskega leta kot okoljski strokovnjak pustil neizbrisljive sledi v podjetju Talum, njegov prispevek pa je pomemben tudi na nacionalni in evropski ravni. Tudi dr. Marko Homšak je strnil svoje vtise ob prejemu nagrade: »Nagrada za življenjsko delo na področju okolja in trajnostnosti na 23. Okoljskem dnevu gospodarstva je bila zame izjemno presenečenje in sem je bil zelo vesel. Hvala GZS z Vesno Nahtigal in Antonijo Božič Cerar na čelu ter vsem ostalim, ki so prispevali svoj delež k uspešni organizaciji dogodka. Priznanje izkazuje, da je bilo vloženo delo usmerjeno v prave cilje in zato prepoznano kot družbeno pomembno. Hkrati je to nagrada tudi za preteklo in sedanjo upravo družbe Talum ter za vse sodelavce in sodelavke, ki so skupaj z menoj na tej poklicni poti vztrajali ter mi dajali priložnost za osebno in poslovno rast. Mlajše sodelavce, ki zdaj stopajo po tej poti, pa naj nagrada motivira in spodbuja pri njihovem delu. Želim jim novih dosežkov do ogljične nevtralnosti. Za odlično in plodno sodelovanje se zahvaljujem tudi vsem tistim, s katerimi sem se v preteklih letih srečeval pri različnih projektih. Vesel sem, da sem večino teh ljudi lahko pozdravil tudi na tem dogodku.«
Utemeljitev za podelitev nagrade za življenjsko delo dr. Marku Homšku:
»Dr. Marko Homšak je okoljski strokovnjak, ki je pomembno sooblikoval razvoj stroke v Sloveniji in s svojim bogatim znanjem približal razumevanje zahtevnega področja širši javnosti. Predvsem pa je s sodelavci poskrbel za trajnostno preoblikovanje tovarne Talum, kjer se je decembra 2023, po 30 letih službovanja tudi upokojil. Pred prihodom v Talum je deset let služboval v mariborski Metalni. V intervjuju za »Aluminij«, interni časopis podjetja Talum, je povedal, da je bil v svoji karieri najbolj ponosen na vzpostavitev standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001, pridobitev različnih okoljevarstvenih dovoljenj, akreditacijo laboratorija in sodelovanje pri 2. fazi modernizacije proizvodnje primarnega aluminija z okoljskega področja. Homšak je bil aktiven član različnih komisij, združenj in društev s področja varstva okolja ter varnega in zdravega dela tako v Sloveniji kot tudi na evropski ravni. Z aktivnim pristopom v European Aluminium je pomembno prispeval k oblikovanju shem in pogojev za delovanje aluminijske industrije. Doma pa je vlagal napore v oblikovanje takih zakonodajnih podlag, ki bodo zagotavljale vzdržne pogoje za delovanje slovenske industrije. Na AlmaMater Europaea v Mariboru je bil izvoljen v docenta za predmet Ekoremediacije za podiplomske študente. Predvsem pa je človek, ki je s svojo doslednostjo in predanostjo nesebično delil svoje znanje in čas za izobraževanje svojih sodelavcev, ki danes nadaljujejo po poti trajnostnosti tovarne.«
Trajnostnost je nuja za vsa podjetja
»Trajnostno poslovanje ni več izbira, temveč nuja za vsa podjetja in organizacije, ki načrtujejo poslovanje z mislijo na prihodnje generacije,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Okolje je ne glede na postulate trajnostnosti že zaradi obsežnosti zakonodaje, ki se sprejema na ravni EU, ter zahtev zelenega prehoda, kjer je ponovno poudarjen okoljski del, najzahtevnejši in najobsežnejši del trajnostnega poslovanja in tudi trajnostnega poročanja velikih družb,« je poudarila. Tu se z izjemnimi izzivi soočajo energetsko intenzivna podjetja, predvsem proizvodnja materialov. »Razogljičenje in modernizacija tega sektorja sta bistvenega pomena za samozadostnost Evropske unije, ki je danes vse preveč odvisna od uvoza strateških surovin in strateških materialov iz tretjih držav,« je dodala.
»V Sloveniji se soočamo s prekomerno onesnaženostjo zunanjega zraka z ozonom,« je povedala Tanja Koleša iz Sektorja za kakovost zraka pri ARSO. Po drugi strani je v zadnjih letih opažen trend znižanja ravni onesnaževal v zraku, pri čemer pa se pojavljajo epizode s čezmerno onesnaženostjo z delci v kurilnih sezonah. Priporočila je, da »z majhnimi spremembami vsak prispeva k boljši kakovosti zraka«.
Direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo pri GZS Antonija Božič Cerar je predstavila najnovejše spremembe direktive o industrijskih emisijah. Poudarila je, da je cilj sprememb »čista, krožna in podnebno nevtralna industrija.« Ob tem se je vprašala, »ali smo na pravi poti, da imamo v Sloveniji posebna pravila, ki odstopajo od EU zakonodaje in slovenska podjetja pogosto postavljajo v neenakopraven položaj napram tujim tekmecem.«
»Okolje je najzahtevnejši in najobsežnejši del trajnostnega poslovanja in tudi trajnostnega poročanja velikih družb.«
Evropska odvetnica Ana Stanič, E&ALaw, je predstavila evropske vidike novele ZVO. Osredotočila se je na 18. člen glede sosežigalnic in opozorila, da ta sprememba ni usklajena z evropsko zakonodajo. Pravila glede industrijskih emisij so urejena na ravni EU, ki jih morajo države vnesti v svojo nacionalno zakonodajo. BAT zaključki so avtomatično del slovenskega prava. Stanič pravi, da ni še povsem jasno, kaj bodo posledice eksplicitne kršitve BAT zaključkov, vendar pa bo, če bo Slovenija na njih vztrajala, to morala obrazložiti na EU ravni.
Tone Kvasič z MOPE je spregovoril o novostih, ki jih pripravljajo na področju obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja v luči ZVO-2a.
Tatjana Orhini Valjavec z Direktorata za okolje MOPE je opozorila, da polovica vseh »zelenih« oznak, ki se uporabljajo v EU, ni verificiranih. To vodi do negotovosti in nezaupljivosti potrošnika, neenakih konkurenčnih pogojev za podjetja ter stroškov za podjetja v čezmejnem poslovanju. Da bi izzive glede »zelenega zavajanja« (t. i. green-washing) odpravila, je Evropska komisija pripravila predlog Direktive o opolnomočenju potrošnikov za zeleni prehod in predlog Direktive o zelenih trditvah (GCD). Po sprejemu direktive bodo članice imele dvoletno obdobje za prenos direktive v nacionalni pravni red.
Tudi Solène Flahault iz Cosmetics Europe se je dotaknila predloga Direktive o okoljskih trditvah in izrazila skrb, da bi prišlo do pretirano restriktivnega pristopa do okoljskih trditev.
Trajnostnost danes in jutri
Okrogla miza z naslovom Trajnost – včeraj, danes, jutri je osvetlila pogled na trajnostnost v gospodarstvu in širši družbi. Svoja stališča so predstavili Marija Čebular Zajec (MGTŠ), Florian Schmalz (Eurochambres), dr. Marko Homšak (Talum), dr. Andrej Kržan (Kemijski Inštitut) ter Teodor Prosen (Telekom Slovenije).
Po Homšakovem mnenju je bila trajnost »vedno stalnica, četudi pod različnimi imeni«. Izrazil je obžalovanje, da se je v Sloveniji ustavila proizvodnja primarnega aluminija. Količino toplogrednih plinov so v zadnjih letih zmanjšali že za več kot 80 %. Opozoril je, da sedaj primarni aluminij uvažamo iz držav s trikratnim ogljičnim odtisom. Kot izziv je navedel tudi strokovno in časovno zahtevne spremembe dovoljenj.
Tudi Telekom je po naravi trajnostno naravnan, z izpostavljenim družbenim vidikom in že nekaj let trajnostno poroča. Teodor Prosen je izpostavil pomen vzgoje, kulture, povezovanja, sodelovanja, partnerstev pri doseganju trajnostnih ciljev in uspeha podjetij. Nekoliko kritičen je do izrazite ESG tekme, kdo je bolj trajnosten, kar je lahko celo škodljivo. Nenazadnje to vodi do greenwashinga in prekomerne regulacije, kar duši konkurenčnost.
Dr. Andrej Kržan: »Imamo znanje, razumevanje in etiko v družbi, da zmanjšujemo negativne oz. netrajnostne učinke materialov. Plastiko je treba dovolj resno uporabljati in dovolj pazljivo upravljati.«
Čebular Zajec je napovedala vavčer za trajnostno (prostovoljno) poročanje za SME, naslednje leto prihaja tudi vavčer za trajnostno poročanje za srednje velika podjetja. Možnosti v obliki razpisov je po njenih besedah veliko, le poiskati jih je treba.
Schmalz je pojasnil vlogo Eurochambresa, ki predstavlja zelo širok nabor podjetij, kar daje stališčem veliko težo. V zadnjih petih letih opaža večji vpliv nevladnih organizacij, njihov »glas je pogosto bolj slišan kot glas ekonomije«. Evropska trajnostna zakonodaja predstavlja oviro za konkurenčnost, saj ESG poročanje zahteva enormno število podatkov, je dejal.
»Za udobno, produktivno, zdravo, prijetno življenje, rabimo veliko materiala,« je dejal Kržan in dodal, da je le vprašanje, od kod bo material prišel in kdo ga bo proizvedel. Kritičen je bil do zaprtja proizvodnje primarnega aluminija v Sloveniji. Kot pravi Kržan, imamo znanje, razumevanje in etiko v družbi, da zmanjšujemo negativne oz. netrajnostne učinke materialov. Plastika je po njegovem mnenju preveč trajna, je pa tudi trajnostna. Poudaril je, da je ta material treba dovolj resno uporabljati in dovolj pazljivo upravljati. Problem mikroplastike vidi v tem, da »ko uide v okolje, je ne znamo spraviti ven. Edina pot je, da je ne spustimo v okolje«.
Obiskovalce je ob zaključku navdušila tudi trajnostno naravnana modna revija, ki je z močno sporočilnostjo zaokrožila dogodek.
