Shrani za kasnejše branje.
Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih vstopilo v obdobje izrazitega upočasnjevanja, ki se kaže v padanju gospodarske rasti v zadnjih letih, padcu industrijske proizvodnje, realnem zniževanju dobičkov v večini panog ter slabšanju mednarodne konkurenčnosti, kar se kaže tudi v nizkem deležu tujih neposrednih naložb v BDP.
Mag. Tajda Pelicon, Služba za korporativno komuniciranje, GZS
Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc opozarja, da gospodarska rast v Sloveniji v zadnjih letih pada in je bila lani (1,1 %) najnižja po letu 2020, po prvih ocenah pa je zaostala tudi za evropsko (1,6 %). Povprečna gospodarska rast v zadnjih treh letih (1,7 %) je bila tudi nižja od povprečne v zadnjem desetletnem obdobju (2,9 %).
Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v zadnjih treh letih skrčila za – 4,4 %, kar je Slovenijo uvrstilo na 18. mesto med EU-27. Padec industrijske proizvodnje negativno vpliva na investicije v industriji, na število delovnih mest in dinamiko razvoja industrije.
Investicije v osnovna sredstva so se v zadnjih treh letih povečale za slabo desetino, vendar je bila struktura vezana predvsem na nestanovanjske stavbe in inženirske objekte, kjer so se investicije povečale za več kot 20 %. Investicije v stroje in opremo pa so zrasle le za dobra 2 odstotka, investicije v stanovanjsko gradnjo pa so se znižale za 0,4 %.
Realni dobički v podjetjih v večini gospodarskih panog, ki ustvarijo 91 % celotne dodane vrednosti gospodarstva, so se v obdobju 2022-24 znižali za 16 %. GZS ocenjuje, da se je zniževanje nadaljevalo tudi v letu 2025, saj so bili prilivi iz naslova davka na dohodek pravnih oseb po podatkih Fiskalnega sveta nižji za desetino. Visoke dobičke beležijo le panoge energetike, financ in farmacije.
Slovenija je v dveh letih izgubila 8 mest na lestvici konkurenčnosti IMD, kar odraža slabšo privlačnost okolja za zasebne investicije, kar potrjujejo podatki o tujih neposrednih investicijah (2022: 35,6 %, 2024: 34,2 %) v primerjavi s srednjeevropskimi državami (dobrih 56 %) ali Hrvaško (67 %).
V zadnjih treh letih je število delovno aktivnih v predelovalnih in zaposlovalnih dejavnostih za dobrih 6 tisoč upadlo, medtem ko je v istem obdobju v sektorju država naraslo za prek 8 tisoč. V preostanku zasebnega sektorja in državnih družbah pa je zaposlenost do leta 2024 naraščala, v 2025 pa se je rahlo znižala. Ivanc je pojasnil, da je število delovnih mest ključen indikator vzdržnosti slovenskih javnih financ in pokojninskega sistema, ki še vedno pretežno temelji na prvem pokojninskem stebru. Za zagotavljanje vseh pravic je potrebno ohraniti ali povečati število delovnih mest v gospodarstvu in spodbuditi izvozno gospodarstvo, da bo lahko povečalo produktivnost.
Izvoz je v zadnjih treh letih realno porasel le za skromnih 0,7 %, v primerjavi s povprečno rastjo izvoza zadnjih 10 let pri 4,8 %. Na šibka izvozna gibanja so imela vpliv nižja naročila v avtomobilski in strojni industriji ter velik pritisk azijskih konkurentov pri zahtevnejših proizvodih. Izvoz storitev se je upočasnil zaradi padca v proizvodnji, upadel je izvoz gradbenih storitev, upočasnila se je rast izvoza turističnih storitev. »To odraža padec v stanovanjski gradnji v Nemčiji kot tudi spremembe pri davčni obravnavi napotenih delavcev,« je poudaril Ivanc.
Bruto izdatki za raziskave in razvoj so v zadnjih dveh znanih letih (2024/2022) porasli za 260 mio EUR na 1,46 mrd EUR, kar je posledica povečanja izdatkov pri gospodarskih družbah (+ 90 mio EUR), državi (+ 80 mio EUR) in tujini (+ 80 mio EUR). Dinamika predvsem ugodno vpliva na proizvodnjo visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (farmacija, elektroindustrija), še vedno pa so prenizki v drugih dejavnostih, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti.
Med 21 državami območja evra je bila rast cen v Sloveniji 8. najvišja (12-odstotno povečanje cen). Visoka rast cen je bila posledica učinkov energetske krize na rast plač ter tudi sprememb nekaterih administrativnih delov cen.
Cilji do leta 2030:
8-odstotna letna rast dobička
povečati privlačnost za t. i. ‘greenfield’ investicije
770 tisoč delovnih mest v gospodarstvu
2,3 mrd letno bruto izdatkov za raziskave in razvoj
2-odstotna rast cen
Pozitivni učinki za Slovenijo
Izvedba ukrepov v »Made in Slovenia 2035« bo imela v obdobju 2026–2035 izrazite pozitivne učinke na podjetja, delovna mesta in zaposlene ter državo.
19,2 mrd evrov novih investicij v gospodarstvu, kar pomeni v povprečju 1,9 milijarde evrov letno oz. 2,8 % BDP (2024)
48 % povečanje slovenskega BDP do leta 2035 v primerjavi
z letom 2024 (multiplikator 1,7)
2 o. t. povečanja letne realne rasti BDP
55.000 ohranjenih delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila