Shrani za kasnejše branje.
V panogi lesarstva, ki je ena izmed bolj tradicionalnih panog, je vse bolj prisotna digitalizacija poslovanja in proizvodnih procesov.
Darja Kocbek
»LIP Bohinj ima jasno začrtano strategijo razvoja, ki je močno podprta s strani lastnika. Trenutno smo v fazi avtomatizacije in posodobitve proizvodnje,« razlaga direktor Bojan Resman. V preteklih letih so investirali in posodobili mehanizirano lesno skladišče, sedaj pa se avtomatizacija nadaljuje v proizvodnji plošč za opaženje. Pri razvoju jim veliko pomagajo doktorji in inženirji, ki delajo na razvoju pri ostalih podjetjih v skupini, povezani pa so tudi s fakultetami, predvsem v Avstriji, kjer podiplomski študij zaključuje tudi en slovenski študent.
V LIP Bled bodo v učilnici, ki so jo uredili v podjetju, interno usposabljali kadre, ki jih potrebujejo.
Problem s kadri v družbi LIP Bohinj rešujejo večplastno. »Kadre rekrutiramo na trgu. Ponujamo štipendije za srednje šole in fakultete. V podjetju smo uredili tudi novo učilnico, kjer bomo izvajali interno usposabljanje kadrov, ki jih potrebujemo,« pojasnjuje Bojan Resman. Na področju digitalizacije so po njegovih besedah letos že uvedli sistem Maksimo za digitalno upravljanje servisiranja in vzdrževanja strojev. Pravkar so sredi uvajanja CRM programa za digitalizacijo prodaje. V LIP Bohinj je digitalizacija del nove avtomatizacije in posodobitve proizvodnje.
Nove storitve bodo podpirale najvišjo točko trajnosti
Posebna drsna stena Panoramic X, ki se »vtopi« v konstrukcijo stavbe, in model okna s poravnanimi in vitkimi linijami, kot zadnji inovaciji v podjetju M Sora izpostavlja vodja strategije dr. Aleš Ugovšek. Nadaljujejo tudi z razvojem prototipov oken, ki bodo temeljili na konceptu krožnosti in krožnih poslovnih modelih. Vzporedno s tem razvijajo tudi nove storitve, ki bodo kmalu na trgu in bodo podpirale najvišjo točko trajnosti –» reduce oziroma zmanjšaj«. »Na kakšen način, naj še ostane skrivnost. Pri teh stvareh seveda tesno sodelujemo z raziskovalno-razvojnimi inštituti, tako lesarskimi kot drugimi, in pa podjetji iz drugih panog, ki nas podpirajo pri optimizaciji same proizvodnje in njenih procesov,« nam je pojasnil Ugovšek.
Ena zadnjih inovacij podjetja M Sora je model okna s poravnanimi in vitkimi linijami.
Foto: Martin Škarabot
S kadri v M Sori večjih problemov v tem trenutku nimajo. V večini primerov jim potrebne kadre uspe dobiti. Intenzivno pa iščejo dobrega komercialista oziroma komercialistko, »ki bo z nami naprej razvijal nemško govoreči trg, ki je tudi med prioritetami naše širitve prodaje«.
Na področju digitalizacije je po besedah Ugovška v M Sori trenutno najaktualnejša uvedba CRM programa, ki bo podprl njihovo delo in odnos do strank. »Smo v fazi uvedbe in integracije, kmalu se začnejo izobraževanja za uporabo. V proizvodnji delamo prve korake za zagotavljanje sledljivosti kosov skozi proizvodnjo in uvedbo digitalnega dvojčka, kar je dolgoročen cilj. Prve korake smo začeli že lansko leto,« pojasnjuje.
Digitalizacija je brez ustrezne podpore zaposlenih težko uspešna, zato predvsem v proizvodnji veliko naporov namenjajo optimizaciji procesov, ki temeljijo na manjših sektorskih skupinah zaposlenih, z rednimi jutranjimi sestanki, transparentno komunikacijo, spremljanjem doseganja plana in ostalih kazalnikov, pravi Aleš Ugovšek.
V znanstveno raziskovalno delo vključujejo tudi mednarodna podjetja
Družba InnoRenew CoE primarno izvaja znanstveno raziskovalno delo, v katerega vključuje nacionalna in mednarodna podjetja. V okviru projektov razvijajo nova znanja, s potencialom za razvojni preboj ne zgolj lesne industrije, temveč tudi širše. Bogdan Božac, pomočnik direktorice v podjetju InnoRenew CoE, ki je tudi predsednik upravnega odbora GZS – Združenja lesne in pohištvene industrije (UO ZLPI), med projekti izpostavlja tri. Prvi je postopek modifikacije lesa MetaDense, ki so ga razvili v sodelovanju z avstrijskim podjetjem MetaDynea.
Drugi je razvoj zaščitnega biotskega premaza, izdelanega iz inženirsko izdelanih živih materialov. Tretji je pametna tla s sistemom za detekcijo padcev in vedenjskih vzorcev stanovalcev (na primer štetje oseb v prostoru).
Na InnoRenew delujeta dva znanstveno-raziskovalna oddelka, ki razvijata nova znanja in inovacije na področju digitalizacije, in sicer »information processing« in »advance manufacturing«. »Navedeno pomeni, da digitalizirano ni zgolj naše poslovanje, temveč da storitve digitalizacije ponujamo tudi podjetjem in drugim organizacijam, tako v Sloveniji kot tujini. Tudi naša poslovna stavba je primer digitalizacije grajenega okolja. Vanjo smo vgradili sistema senzorjev za natančen monitoring različnih slojev fasad v lesenih nosilnih stenah, monitoring lesene konstrukcije v tako imenovanih mokrih prostorih, v katerih obstaja nevarnost lokalnega razlitja vode, ter monitoring vlage v pokrivnih slojih ravne strehe,« nam je povedal Bogdan Božac.
V InnoRenew CoE v okviru projektov razvijajo pametna tla s sistemom za zaznavo padcev.
Sicer pa je po njegovih besedah tudi v panogi lesarstva, kot eni izmed bolj tradicionalnih panog, vse bolj prisotna digitalizacija poslovanja in samih proizvodnih procesov. Tudi v lesarskih podjetjih uvajajo umetno inteligenco in napredne sisteme strojnega učenja. Z enim izmed slovenskih podjetij na navedenih področjih sodeluje in razvija rešitve tudi InnoRenew.
Zaposlene iščejo v mednarodnem prostoru
Podjetje po Božčevih besedah zaposluje 65 oseb najrazličnejših profilov. Med njimi je 25 doktorjev znanosti in 17 raziskovalcev, ki so hkrati doktorski študenti. Med zaposlenimi je skoraj 50 odstotkov mednarodnih strokovnjakov. Prihajajo iz kar 21 držav, praktično iz vseh kontinentov. »Naše zaposlene iščemo v mednarodnem prostoru. Zaradi znanstvene odličnosti in mednarodne naravnanosti načeloma nimamo težav pridobiti kadra, saj lahko nadobudnim znanstvenikom in raziskovalcem iz celega sveta ponudimo stimulativno znanstveno okolje,« razlaga Bogdan Božac.
Jasno pa je, poudarja, da na splošno v lesarski panogi primanjkuje ustreznega kadra, ki bi opravljal delo v proizvodnji, na gradbiščih ter tudi kakovostnega inženirskega in visoko usposobljenega tehničnega kadra. Zato je nujno, da država pohitri postopke izdajanja delovnih dovoljenj tujcem. »Vse kaže, da se v razmerah, ko država potrebuje ustrezen kader za sanacijo posledic poplav, utegne na tem področju kaj premakniti. Resnično pa upam, da hitrejši postopki ne bodo veljali samo v primeru potreb na strani države, temveč tudi v primeru potreb podjetij in drugih organizacij, ki jih pomanjkanje ustreznega kadra vse bolj hromi,« izpostavlja Bogdan Božac.
Vedno so verjeli v močno blagovno znamko
Tudi v Alplesu po besedah direktorja Primoža Lušine inovacijam in razvoju dajejo velik poudarek. »Čeprav bi včasih lahko izbrali lažjo pot brez tako močnega razvoja, smo vedno verjeli v močno blagovno znamko, ki pa mora biti podprta s stalnim razvojem in inovacijami. Trudimo se, da na trg stalno dajemo inovativne izdelke, ki imajo kar največjo uporabno in dizajnersko vrednost za naše kupce,« nam je pojasnil.
Med inovacijami je izpostavil dve. Funkcija »protect you« omogoča, da v posteljno vzglavje vstavijo posebno tkanino, ki zaščiti telo pred sevanjem mobilnih naprav. »Zadnja inovacija, ki smo jo dali na trg, je emocijski element, ki nagovarja naša čutila. Svojemu razpoloženju lahko prilagajamo svetlobo, zvok in celo vonjave,« je pojasnil.
Zadnja inovacija, ki so jo v Alplesu dali na trg, je emocijski element, ki nagovarja čutila. Razpoloženju lahko prilagajamo svetlobo, zvok in celo vonjave.
Foto: Alples
Alples že dalj časa sodeluje z raznimi izobraževalnimi institucijami. »Sodelujemo s srednjimi in visokimi šolami za lesarstvo. V zadnjih treh mesecih je bil pri nas na primer študent iz Francije, ki se je v podjetju spoznaval z delovanjem pohištvenega podjetja v Sloveniji. Pri razvoju novih izdelkov sodelujemo tudi z našimi dobavitelji in na koncu koncev tudi z našimi konkurenti, saj verjamemo, da lahko vsi samo pridobimo, če v izdelke vložimo kar največ znanja,« razlaga Primož Lušina.
Pri razvoju novih izdelkov sodelujejo tako z dobavitelji kot s konkurenti, ker verjamejo, da lahko vsi pridobijo, če se v izdelke vloži kar največ znanja.
Kadri so po njegovih besedah v zadnjih letih postali ključen izziv za podjetja. »Zahtevnost delovnih mest se v naši industriji na eni strani povečuje, na drugi strani pa se zmanjšuje potreba po nekvalificiranih delavcih,« pravi. V Alplesu poskušajo to razliko premostiti z internimi in zunanjimi izobraževanji. Trenutno najbolj pogrešajo delavce za upravljanje zahtevnih CNC strojev ter kompetentne ljudi, ki bi lahko naredili korak naprej pri digitalizaciji. Za zagotavljanje kadrov na daljši rok so ponovno uvedli štipendiranje, kar se kaže kot zelo pozitivna odločitev.
Kadrov z znanjem na področju digitalizacije v pohištveni industriji praktično ni
Digitalizacija je po besedah Primoža Lušine eden izmed glavnih in ključnih korakov, ki jih izvajajo v podjetju zato, da se prilagajajo na nove zakonitosti trga. Je pa to izjemno dolg in tudi finančno zahteven projekt. Največji izziv so prav gotovo kadri, saj kadrov z znanjem na področju digitalizacije v pohištveni industriji praktično ni. »Nekaj naših zaposlenih se je intenzivno poglobilo v same rešitve ter so tako vsaj delno nadomestili manko na tem področju. Seveda intenzivno sodelujemo s podjetji, ki se primarno ukvarjajo z digitalnimi rešitvami. Na žalost je cena takšnih rešitev res visoka in tukaj pričakujemo pomoč, saj na dolgi rok podjetja, ki ne bodo ustrezno odgovorila na izzive digitalizacije, ne bodo imela možnosti na globalnem trgu,« opozarja direktor Alplesa.
Od novih površin do multifunkcijskih vrat
V podjetju LIP BLED ves čas izvajajo aktivnosti tako v smislu razvoja novih površin za sobna vrata, testiranj različnih materialov in okovja, kot tudi uvajanja novih izvedb vrat in funkcijskih vrat za različne trge, razlaga direktor Dušan Marinič, ki je tudi podpredsednik UO ZLPI. Določena testiranja glede izvedb izvajajo sami, večino pa prek priznanih akreditiranih inštitutov oziroma laboratorijev v Sloveniji (ZAG Ljubljana) in tujini (IBS Linz, IFT Rosenheim, LTM Zagreb).
»Med inovacijami bi izpostavil predvsem razvoj multifunkcijskih vrat (kombinacija požarne zaščite in zvočne izolacije), ki smo jih razvili skupaj s podjetjem Knauf Insulation. Pri tem gre za izvedbo z najlažjo sredico glede na debelino vrat, ki trenutno obstaja na trgu, in prednostmi, ki iz te lastnosti izhajajo,« nam je razložil Marinič.
Glede kadrov poudarja, da imajo podjetja težave s pomanjkanjem že več let. »Gre za splošno pomanjkanje kadrov za praktično vse profile, kar nam pove že podatek o številu brezposelnih v Sloveniji. Primanjkuje tako proizvodnih delavcev, zlasti operaterjev zahtevnih linij in mizarjev, kot tudi kadrov za področje prodaje do različnih profilov, ki jih potrebujemo v finančno računovodskemu sektorju, vzdrževanju,« pojasnjuje Dušan Marinič.
Ob tem dodaja, da so te potrebe trenutno glede na razmere na trgu nekoliko manj intenzivne. Probleme v družbi LIP BLED rešujejo na različne načine, od dodatnega izobraževanja v smislu polivalentnosti, do koriščenja zunanjih izvajalcev za posamezne naloge in procese. »Pri tem skušamo čim več postopkov poenostaviti in jih računalniško podpreti. Ko se pogovarjam s kolegi, je stanje precej podobno, morda imajo nekaj manj težav tista podjetja, ki so nekoliko bolj odmaknjena od večjih poslovnih centrov,« pravi Marinič.
V družbi LIP Bled poskušajo čim več postopkov poenostaviti in računalniško podpreti, pravi direktor Dušan Marinič.
Foto: LIP BLED
V podjetju izvajajo projekt digitalne transformacije. V večjem delu proizvodnje, tam, kjer jim tehnologija to omogoča, so proizvodnjo podprli z MES sistemom (Manufacturing Execution System). Gre za sistem za nadzor in optimizacijo elementov proizvodnega procesa. Poleg tega vsa nova tehnološka oprema omogoča delovanje strojev v smislu delovanja pisarna/stroj. Že nekaj časa imajo v uporabi konfigurator, ki podpira tako prodajno področje kot tudi avtomatsko tvorjenje sestavnic in dokumentacije. Ukvarjajo se tudi s povezovanjem procesnih signalov iz strojev in naprav v centralni nadzorni sistem. »Na ta način bomo hitreje in enostavneje prišli do ključnih podatkov, cilj pa je, da si skrajšamo odzivne čase, izboljšamo preglednost in bolje odzivamo na razmere. Nas pa na tem področju čaka še veliko dela,« pravi Dušan Marinič.