Shrani za kasnejše branje.
Slovensko gospodarstvo na prelomu v leto 2026 kaže izrazito dvojnost: na eni strani vztrajna rast cen nepremičnin in relativno živahna aktivnost na pretežno sekundarnem trgu (z rabljenimi nepremičninami), na drugi pa ohlajanje potrošnje, industrijske aktivnosti in zaupanja. Takšna kombinacija kazalnikov ni neobičajna v tej fazi cikla, vendar v slovenskem primeru razkriva tudi pomembna strukturna neskladja, ki bodo v prihodnje oblikovala dinamiko gospodarske rasti.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS, foto: Tadej Kreft
Najbolj izstopajoč pojav ostaja trg stanovanjskih nepremičnin. V zadnjem četrtletju 2025 so cene medletno porasle za 5,8 %, kar predstavlja najvišjo četrtletno rast v letu. Dinamiko so poganjale predvsem cene novih družinskih hiš, ki so se zvišale za desetino, ter rabljenih stanovanj (+8,8 %). Ob tem je vrednost prodaje novih stanovanj dosegla zgolj 11,5 milijona evrov, kar je medletno za 36 % manj in najnižja raven v zadnjih petih letih in pol. Število prodaj (40) je bilo prepolovljeno in primerljivo z obdobjem pandemije. Takšna gibanja niso presenetljiva ob šibki stanovanjski gradnji, ki omejuje ponudbo novih enot. Posledično se povpraševanje preliva na trg rabljenih nepremičnin, kjer beležimo zgodovinsko visoko vrednost prodaje (+35,6 %) in občutno rast števila transakcij (+20 %). Ta premik potrjuje tezo o strukturnem pomanjkanju novih stanovanj, ki ob vztrajnem kreditiranju gospodinjstev dodatno poganja rast cen.
- Kljub rasti stanovanjskih posojil in likvidnosti v bančnem sistemu realni sektor (industrija, trgovina) kaže znake ohlajanja, kar nakazuje na potencialna makroekonomska neravnovesja.
Podobno dinamiko, čeprav z nekoliko drugačnimi poudarki, opazujemo tudi na trgu poslovnih nepremičnin. V zadnjem četrtletju 2025 so cene porasle za 8,5 %, pri čemer so trgovinski in storitveni lokali beležili kar šestinsko rast. Rast cen v pisarniškem segmentu je ostala bistveno bolj zmerna (+1,2 %), kar odraža spremembe v načinih dela in nižje povpraševanje po klasičnih pisarniških prostorih. Likvidnost trga se izboljšuje že četrto četrtletje zapored, saj je število transakcij poraslo za 14,2 %, vrednost prodaj pa celo za dve tretjini. Rast je bila posebej izrazita pri večjih pisarniških poslih, kar se odraža tudi v povečani prodani površini.
Medtem ko nepremičninski trg ostaja razmeroma robusten, realni sektor kaže znake ohlajanja. Poraba električne energije je bila februarja medletno nižja za 3,4 %, kar je posledica tako večje proizvodnje iz sončnih elektrarn (del teh je pred merilnim mestom) kot tudi šibkejše industrijske aktivnosti. V predelovalnih dejavnostih je poraba upadla za 5,7 %, kar sovpada z nizkim izvozom, slabšo izkoriščenostjo kapacitet in pomanjkanjem naročil. Podoben signal daje tudi rahlo znižanje porabe zemeljskega plina, ki je prvič po desetih mesecih upadla.
Na strani končnega povpraševanja so gibanja mešana. Turizem ostaja svetla točka, saj so se prenočitve februarja povečale za 4,3 %, v prvih dveh mesecih pa za 7,6 %. K rasti so prispevali tako tuji kot domači gostje, pri čemer izstopajo obiskovalci iz Hrvaške, Madžarske in Srbije. Kljub temu pa se rast nekoliko umirja, deloma tudi zaradi zunanjih dejavnikov, kot so mednarodni športni dogodki (ZOI v Milanu/Cortini).
Nasprotno se zasebna potrošnja sooča z izzivi. Realni prihodki v trgovini na drobno so v prvih dveh mesecih 2026 upadli za 2 %. Največji padec beležimo pri prodaji motornih goriv (-6 %) in živil (-3 %), kar je glede na rast razpoložljivih dohodkov presenetljivo. Razlaga se skriva v še vedno visoki ravni cen hrane (cene se namreč v zadnjih 8 mesecih celo niso spremenile) ter preusmerjanju potrošnje v storitve, tudi v tujini. To potrjuje tudi poročanje trgovcev o povečanih zalogah.
Kazalniki zaupanja dodatno potrjujejo previdnost gospodarskih subjektov. Gospodarska klima se je marca sicer rahlo izboljšala na mesečni ravni, vendar se na četrtletni ravni poslabšuje. Negativni prispevki prihajajo iz gradbeništva, storitev, trgovine in predelovalnih dejavnosti, kjer podjetja opozarjajo na slabša pričakovanja glede prihodnje prodaje in proizvodnje.
V bančnem sektorju opazimo zanimiv razkorak. Posojila nefinančnim družbam so januarja porasla za 5,3 %, kar je najvišja rast po letu 2023, medtem ko se rast potrošniških posojil postopno umirja. Nasprotno se ponovno krepi kreditiranje stanovanjskega segmenta (+10 %), kar je neposredno povezano z aktivnostjo na trgu rabljenih nepremičnin. Ob tem ostajajo depoziti gospodinjstev in podjetij visoki, kar nakazuje na previdno finančno vedenje in omejeno pripravljenost na večje potrošniške izdatke.
Obrestne mere so se v začetku leta sicer nekoliko znižale, vendar so pričakovanja obrnjena navzgor. Kombinacija inflacijskih pritiskov, geopolitičnih tveganj in kratkotrajne rasti medbančnih obrestnih mer (Euribor) nakazuje možnost ponovnega zaostrovanja denarne politike, kar bi lahko dodatno vplivalo na investicije in potrošnjo. Vseeno trg signalizira eden do dva skromna dviga v letošnjem letu, kar je po naši oceni zmotno prepričanje.
Sestavljeni PMI v območju evra (50,5) kaže na stagnacijo gospodarske aktivnosti, pri čemer so storitve pod pritiskom padca novih naročil, industrija pa ohranja rast predvsem zaradi začasnih dejavnikov, kot so predčasna naročila in motnje v dobavnih verigah.
- Upad porabe električne energije in zemeljskega plina, zlasti v predelovalnih dejavnostih, potrjuje šibko industrijsko aktivnost in nizko izkoriščenost proizvodnih kapacitet.
Sklepamo lahko, da slovensko gospodarstvo vstopa v obdobje povečane negotovosti in povečanja zalog surovin in polizdelkov, tudi zaradi strahu pred ne dobavljivostjo in dvigom cen. Nepremičninski trg za zdaj ostaja trden, vendar njegova rast temelji na omejeni ponudbi in kreditni podpori, kar pomembno ne prispeva k rasti BDP. Hkrati šibki signali iz industrije, potrošnje in zaupanja nakazujejo, da se gospodarska aktivnost postopno ohlaja. Ključno vprašanje za prihodnje mesece bo, ali bo prišlo do mehke prilagoditve zaradi bližnjevzhodne krize ali izrazitejšega obrata v industriji.