Učinkovito povezovanje za doseganje skupnih ciljev

Predsednice in predsedniki sekcij in združenj znotraj Podjetniško trgovske zbornice o ciljih, izzivih in dodani vrednosti sodelovanja v sekcijah in združenjih.

Barbara Perko

GZS Podjetniško trgovska zbornica (PTZ) povezuje podjetja storitvenih dejavnosti, proizvodnje in trgovska podjetja. Več kot 700 članov zbornice je organiziranih v več sekcij oziroma združenj, kar jim omogoča učinkovitejše povezovanje in delovanje za doseganje skupnih ciljev.

Foto: Depositphotos

Aprila letos je bil za obdobje 2023–2027 izvoljen nov Upravni odbor PTZ, ki mu predseduje Brane Lotrič (B & B d.o.o.), za podpredsenika pa je bil imenovan Trivo Krempl (AJM OKNA-VRATA-SENČILA d.o.o.). Upravni odbor ima 21 članov, od katerih je pet tudi članov Skupščine GZS.

Sekcija pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili

Predsednik sekcije Zoran Sodnik

Foto: arhiv PTZ

Kakšne cilje ste si zastavili v sekciji?

Sekcijo pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili predstavljamo člani, ki sodelovanje prepoznavamo kot vrednoto in priložnost za zastopanje stališč pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili. Združili smo se s ciljem, da bi soustvarjali boljše poslovno okolje za poštena podjetja, ki so na trgu izpostavljena številnim izzivom zaradi neustreznih mehanizmov, ki ne podpirajo konkurenčnega poslovnega okolja.

S katerimi aktualnimi izzivi se soočate?

Pooblaščeni trgovci in serviserji si prizadevamo za širše razumevanje specifike poslovanja pooblaščenih prodajalcev in serviserjev vozil, saj izvajamo storitve skladno z visokimi standardi proizvajalcev in s specialnimi orodji, za kar morajo biti naši zaposleni tudi specialno usposobljeni. Kljub temu smo pooblaščeni trgovci in serviserji prepogosto postavljeni v podrejen položaj pri sklepanju pogodbenih razmerij s partnerji, ki imajo na trgu močnejši položaj. V sekciji vztrajno iščemo možnosti za vzpostavitev vzdržnih razmerij.

Kakšna je dodana vrednost sodelovanja v sekcijah?

Sodelovanje v sekciji za člane predstavlja mesto za izmenjavo mnenj in stališč o strokovnih temah z delovnega področja in razpravo o izzivih, ki so podjetjem v dejavnosti skupni. V letih delovanja smo na zakonodajnem področju dosegli kar nekaj sprememb za razbremenitev podjetij, opozorili na različne anomalije na trgu in spodbudili uvedbo vajeništva z namenom, da pridobimo bolj usposobljene kadre. Delovanje v sekciji nam omogoča tudi organizacijo raznih tematskih dogodkov, ki predstavljajo priložnost za usposabljanje in seznanjanje z aktualnimi temami, pomembnimi za izvajanje dejavnosti.

Združenje malih trgovcev Slovenije

Predsednik združenja Bruno Komac

Foto: osebni arhiv

Kakšne cilje ste si zastavili v združenju?

Združenje je bilo statutarno ustanovljeno z namenom združevanja vseh tistih gospodarskih subjektov, ki opravljajo trgovinsko dejavnost kot svojo pretežno dejavnost na pridobiten način v širokem obsegu trgovine na drobno, trgovine na debelo, posredništva ter trgovine z motornimi vozili in popravilom motornih vozil. Glede na to, da združenje predstavlja zelo razvejano slovensko drobno gospodarstvo, v katerem posamezni gospodarski subjekti težko enakovredno zastopajo svoj ekonomski in širši družbeni interes, je naloga članstva na nivoju države opozarjati odgovorne v gospodarstvu, politiki in družbi na svoj potrebni enakopraven položaj, ki je v praksi zaradi interesov velikih prevečkrat neupoštevan.

S katerimi aktualnimi izzivi se soočate?

Enakopraven položaj malih trgovcev ter zaščita interesov vseh, ki delujejo v drobnem gospodarstvu. Mali trgovci so v verigi od primarnih dobaviteljev, proizvajalcev ter veletrgovcev in posrednikov v stalnem vsakodnevnem stiku z vsemi potrošniki. S tem so tudi lakmusov papir za prepoznavanje sprotnih učinkov celotne oskrbovalne verige do prebivalstva. Pomembna je zaščita širših poslovnih interesov članstva malih trgovcev Slovenije v višjih in krovnih združenjih z ustrezno številčno udeležbo svojih pooblaščenih predstavnikov. Časovno aktualni operativni izzivi se nanašajo na rast vseh stroškov v procesu drobne trgovine. Premalo kontrolirane rasti energentov, stroškov dela in trgovskega blaga dobaviteljev v drobni trgovini predstavljajo skupaj z novimi obremenjujočimi zakonskimi regulativami resen izziv za delovanje ali celo obstoj (posameznih) avtohtonih malih trgovcev Slovenije.

Kakšna je dodana vrednost sodelovanja v sekcijah?

Sodelovanje v sekcijah, ki se pod okriljem posameznega združenja povezujejo na višjem institucionalnem nivoju, omogoča dostop do sprotnih ključnih informacij na vseh področjih delovanja. Ažurno seznanjanje z aktualnimi vsebinami, izmenjava mnenj, soočanje stališč in formiranje zaključkov so za posameznega člana pomemben vstopni podatek za pravilno in pravočasno poslovno odločanje, uspešno poslovanje in širše družbeno delovanje.

Sekcija podjetnic

Predsednica sekcije doc. dr. Mateja Vadnjal

Foto: arhiv PTZ

Kakšne cilje ste si zastavili v sekciji?

Med glavnimi cilji sekcije je predvsem opolnomočenje podjetnic preko povezovanja in medsebojne pomoči, priložnosti za strokovno rast članic v obliki mentorstva in izobraževanj.

S katerimi aktualnimi izzivi se soočate?

Sekcija je podala predlog sprememb zakonodaje, ki se nanaša na uradno zbiranje statistike o ženskih podjetjih. To bi bila podlaga za finančne spodbude ali nekatera javna naročila, ki bi bila bolj naklonjena podjetjem z večinskim lastništvom na strani žensk. Predlogov za spremembe je še več, kajti podjetnice smo tudi ženske, mame, žene in hčere, ki se v določenih življenjskih obdobjih soočamo z izzivi usklajevanja mnogih vlog. Podjetnice večkrat povedo, da se v svojem delu počutijo same in se nimajo s svojimi težavami obrniti na nikogar.

Kakšna je dodana vrednost sodelovanja v sekcijah?

Največjo prednost sodelovanja v okviru sekcije vidimo v tem, da lahko preko GZS vplivamo na spremembo zakonodaje, ki vpliva na podjetništvo. Organiziramo tematska srečanja, ki vključujejo druženje in pogovor. Poleg samega obstoja sekcije pa je gotovo pomembna tudi individualna energija, ki jo posamezne članice doprinesejo, saj brez njihovega sodelovanja skupina ne more delovati.

Združenje šol vožnje Slovenije

Predsednik združenja Martin Miklavc

Foto: Mavric Pivk

Kakšne cilje ste si zastavili v združenju?

Glavni namen ustanovitve Združenja šol vožnje je prizadevanje za višji strokovni nivo dela v šolah vožnje, dvig ugleda dejavnosti šol vožnje in ureditev pogojev za delo. Dejavnost je podvržena številnim spremembam predpisov, ki jim v združenju sledimo. S pripombami in predlogi za spremembo predpisov si prizadevamo za sorazmerno določanje obveznosti za delo šol vožnje in sočasno zasledovanje cilja boljše usposobljenosti bodočih voznikov ter posledično zagotavljanje večje prometne varnosti.

S katerimi aktualnimi izzivi se soočate?

Poleg sprememb, ki jih v delo šol vožnje vnašajo novele predpisov, se v zadnjih letih soočamo s pomanjkanjem kadrov, dolgimi čakalnimi dobami za opravljanje vozniških izpitov in v nekaterih regijah pomanjkljivo urejenimi pogoji za opravljanje vozniških izpitov. Šole vožnje na razreševanje teh težav sicer nimajo neposrednega vpliva, vendar nanje opozarjamo pristojne inštitucije in oblikujemo predloge za njihovo razrešitev na način, da šolam vožnje omogoča kontinuirano izvajanje učnega procesa na poti do samostojne in varne udeležbe v prometu.

Kakšna je dodana vrednost sodelovanja v sekcijah?

Sodelovanje v združenju omogoča članom pravočasno seznanjanje z aktualnimi vsebinami, izmenjavo mnenj in stališč o strokovnih temah z delovnega področja. Združenje je povezovalni člen med šolami vožnje in pristojnimi državnimi organi, ki določajo pogoje in nadzirajo delo šol vožnje. S predlogi preko združenja se glas in mnenja članov uspešno prenašajo do kompetentnih oseb, ki na ravni države sprejemajo pomembne odločitve za vse podjetnike v dejavnosti.

Sekcija plesnih šol Slovenije

Predsednik sekcije Zoran Kljun

Foto: Arhiv Bolero d.o.o.

Kakšne cilje ste si zastavili v sekciji?

Sekcija plesnih šol Slovenije je samostojna in prostovoljna asociacija gospodarskih organizacij in samostojnih podjetnikov – članic. Cilj članic v SPŠS je, da usklajujejo svoje delovanje in skupaj rešujejo vprašanja z namenom enotnega programskega in sistemskega delovanja na področju plesnih dejavnosti v strokovnem in poslovnem pogledu. Članstvo v Sekciji omogoča članicam, da v skladu s svojim znanjem, izkušnjami in sposobnostmi tvorno sodelujejo pri delu Sekcije in njenem razvoju ter hkrati uveljavljajo svoje interese.

S katerimi aktualnimi izzivi se soočate??

Aktualni izzivi so: neenakopravni položaj plesnih šol v primerjavi s fitnes centri v plačevanju davka; urejanje postopkov za ugotavljanje in omejevanje oziroma preprečevanje dela na črno na področju dejavnosti plesnih šol na podlagi zakonskih določil; urejanje problematike glede avtorskih pravic koreografije itd.

Kakšna je dodana vrednost sodelovanja v sekcijah?

Svetovanje in nudenje pomoči članicam pri njihovem delu, obravnavanje vprašanj in nalog, ki so skupnega pomena za članice; zbiranje, obdelava in posredovanje informacij, pomembnih za članice, skrb za šolanje in redno dopolnilno izobraževanje strokovnih delavcev na plesnem področju v dogovoru z GZS, Fakulteto za šport, Plesno zvezo Slovenije in Združenjem plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije; vodenje evidenc in opravljanje nadzora nad strokovnim in poslovnim delovanjem članic in ostalih subjektov – podjetij, zavodov, društev …, ki niso člani SPSŠ in delujejo na področju plesnih dejavnosti; skrb za razvoj in negovanje tradicije kulturnega in športnega okolja kot predpogoja za vrhunske kulturne, umetniške in športne dosežke na področju plesa; prizadevanje za sprejetje pozitivne zakonodaje na področju plesnih dejavnosti, širjenje in popularizacija plesa preko sredstev javnega obveščanja, z izdajanjem strokovne literature, organiziranjem plesnih prireditev ipd.; sodelovanje pri oblikovanju programskih načel GZS, MŠŠ, MMGT, FŠ, PZS, ZPVUTS in drugih asociacij, ki v svoje delo vključujejo vprašanja s področja plesa.

Združenje zasebnih lekarn

Predsednik združenja Matija Centrih

Foto: osebni arhiv

Kakšne cilje ste si zastavili v združenju?

Člani zasebnih lekarn smo se združili s ciljem povezovanja in združevanja na področju dejavnosti zasebnih lekarn in uresničevanja svojih interesov pri izvajanju lekarniške dejavnosti. Sodelujemo z drugimi sorodnimi združenji, organizacijami in društvi pri ustvarjanju kakovostne, varne in k pacientu usmerjene lekarniške dejavnosti z enakomerno dostopnostjo do lekarniških storitev za vse prebivalce Slovenije. Med člani poteka izmenjava dobrih praks pri vsakodnevnem poslovanju ter spremljanje stanja v stroki. Kot združenje oblikujemo stališča in zastopamo interese članov ter predlagamo ukrepe ter spremembe v zakonodaji. Organiziramo izobraževanja in usposabljanja ter nudimo strokovno pomoč pri različnih pravnih vprašanjih.

S katerimi aktualnimi izzivi se soočate?

Naš trenutni izziv je, da se zakono­daja uredi tako, da bomo enakovredno obravnavani kot del javnega zdravstva s koncesijo za izvajanje preskrbe prebivalstva z zdravili. Prav tako bi zakonodaja morala veljati in se upoštevati za vse, ki izvajamo preskrbo z zdravili. Trenutno se nekatere dele zakonodaje uveljavlja samo za izvajalce s koncesijo, kar nas postavlja v neenakovreden položaj. Naš cilj je zagotoviti enakovredne pogoje za izvajanje preskrbe z zdravili za vse izvajalce.

Kakšna je dodana vrednost sodelovanja v sekcijah?

Sodelovanje v združenju nam omogoča seznanitev z aktualnimi vsebinami na našem področju delovanja in širše. Našim članom omogoča pomoč pri poslovanju in usposabljanju ter dostopu do mednarodnih baz, ki jih potrebujemo za delovanje.

Združenje proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov SLO-MED

Predsednica združenja Janja Gril

Foto: Foto Anka

Kakšne cilje ste si zastavili v združenju?

Združenje je nastalo s ciljem povezovanja in združevanja na področju proizvodnje in distribucije medicinskih pripomočkov, spremljanja stanja v stroki in predlaganja ukrepov za nadaljnji razvoj stroke, zagotavljanja in vzdrževanja ustreznih standardov v korist uporabnika. Člani Združenja proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov SLO-MED so podjetja, ki delujejo na različnih strokovnih področjih medicinsko tehničnih pripomočkov. Glavni moto dela članov je transparentno delo, etika in zadovoljen uporabnik. Predvsem pa vsi člani združenja težimo k temu, da je na trgu varen in skladen medicinski pripomoček.

S katerimi aktualnimi izzivi se soočate?

Na trgu se zaradi prostega pretoka blaga med državami članicami EU pojavljajo medicinski pripomočki, ki niso skladni z zakonodajo. To sicer ni stvar našega združenja, ampak javne agencije, ki skrbi za to področje. Vsekakor pa mora Združenje SLO-MED opozarjati na neželene pojave na trgu. Spekter medicinskih pripomočkov je namreč zelo širok in najdejo se izdelki, ki niso varni za uporabnika. Čaka nas torej veliko pomembnega dela. Bolj aktivno se želimo povezati tudi s sorodno evropsko organizacijo Medtech Europe, na tem področju bomo še bolj intenzivno sodelovali kot doslej, da bomo našim članom ponudili karseda kakovostne informacije, da bodo pripravljeni tudi za vstop na evropski trg in na uvoz iz tretjih držav.

Kakšna je dodana vrednost sodelovanja v sekcijah?

Dodana vrednost združenja je, da naši člani pridobijo največ možnih informacij ter znanja, ne samo s področja medicinskih pripomočkov temveč našim članom nudimo tudi pomoč in svetovanje na drugih področjih (davčna zakonodaja, ZVPot-1 ipd.), da bodo lahko konkurirali na trgu. Našim članom poskušamo nuditi čim več podpore na različnih področjih in jim s tem olajšati njihovo delo ter konkurenčnost na trgu. Samo izobraženi in dobro obveščeni bodo obstali na trgu medicinskih pripomočkov. Združenje tudi aktivno sodeluje v dialogu med državnimi organi, pristojnimi za regulacijo in izvrševanje predpisov s področja proizvodnje in dobave medicinskih pripomočkov ter tudi ostale zakonodaje s področja podjetništva.

Sekcija trgovcev tehničnega blaga

Predsednik sekcije Miha Drganec

Foto: Barbara Reya

Kakšne cilje ste si zastavili v sekciji?

Ob ustanovitvi (september 2021) smo si zastavili obsežen program dela in cilje, ki jih bomo zasledovali v prihodnjih letih. Vemo, da gre za tek na dolge proge, zaradi česar si niti ne delamo utvar, da se bodo stvari spremenile iz danes na jutri. Med ključnimi izzivi je spodbujanje zanimanja za trgovski poklic med mladimi. Pri tem ne mislimo zgolj na prodajalce, temveč tudi poslovodje, blagajnike, skladiščnike, logistične tehnike … Brez dvoma je med našimi ključnimi cilji zagotovitev enakopravnega položaja za vse trgovce. Tehnični trgovci smo bili v zadnjih dveh letih pod bistveno večjim pritiskom kot denimo živilska trgovina, čeprav se je v praksi potrdilo, da je tehnologija danes nujna za nemoteno življenje in delo. Veliko dela čaka Sekcijo tudi na področju implementacije Zakona o varstvu potrošnikov, ki je bil sprejet konec leta 2022 in prinaša kar nekaj neznank pri samem izvajanju.

S katerimi aktualnimi izzivi se soočate?

Epidemija je pustila velik pritisk na stroške poslovanja podjetja. To se odraža na rasti cen in pomanjkanju določenih surovin ter zvišanju cen energentov. V marsikateri tovarni se je proizvodnja posledično znižala in ne dohaja trenutnega povpraševanja, vsekakor pa lahko pričakujemo tudi rast cen končnih izdelkov za potrošnika. Glede na to, da inflacija ne popušča, kar se na eni strani odraža na rasti cen, na drugi strani pa v padcu prodaje, bi po naši oceni morali znova razmisliti tudi o znižanju davka na dodano vrednost z 22 na 20 odstotkov oziroma z 9,5 na 8,5 odstotka. Veliko si obetamo od usklajevanja kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, združevanja s tujimi sorodnimi trgovci in inštitucijami EU.

Kakšna je dodana vrednost sodelovanja v sekcijah?

Znotraj sekcije si bomo prizadevali za vzpostavitev skupnih nabavnih verig, s čimer bi vsi člani lahko še dodatno optimizirali nabave blaga in blagovne poti. Veliko lažje, bolj pregledno in celovito pa bo za člane sekcije tudi zagotavljanje pomembnih informacij o trgih, na katerih se širi poslovanje.

Sekcija izvajalcev dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije

Predsednica sekcije Jasna Zver

Foto: arhiv PTZ

Kakšne cilje ste si zastavili v sekciji?

Ključni cilj delovanja Sekcije izvajalcev dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije je ustreznejša normativna ureditev pogojev za izvajanje dejavnosti, saj veljavna zakonska ureditev ni ustrezna in na trgu v manj konkurenčen položaj postavlja izvajalce dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD), ki dejavnost izvajajo skladno s pravili stroke. Cilj prizadevanj je urejeno poslovno okolje. Sekcija člane in ostale zainteresirane spodbuja k razumevanju in spoštovanju smernic za celovito ravnanje pri zatiranju in nadzorovanju glodalcev. Spodbujamo trajnostni pristop uporabe biocidnih proizvodov pri nadzoru nad glodalci, ob sočasni zaščiti zdravja ljudi in živali, zagotavljanju varnih živil ter sočasno preprečevanje gospodarske škode.

S katerimi aktualnimi izzivi se soočate?

Evropska zakonodaja gre v smeri uvajanja prepovedi uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki so ključne za zatiranje škodljivcev in zmanjševanje škode, ki jo ti povzročajo gospodarstvu in javnemu zdravju. Strokovno usposobljeni izvajalci ne vidimo rešitve v prepovedi, temveč v ustrezni regulaciji, ki bi nakup in uporabo tovrstnih snovi dopuščala le osebam, ki so ustrezno usposobljene.

Kakšna je dodana vrednost sodelovanja v sekcijah?

Sodelovanje v sekciji nam omogoča izmenjavo strokovnih vsebin, praks in izkušenj v mednarodnem in domačem okolju. Sekcija z izvajanjem različnih aktivnosti skrbi za boljšo strokovno usposobljenost kadrov pri izvajalcih dejavnosti DDD. Sekcija predstavlja glas članov in zastopa interese članov pri pristojnih organih. S podporo strokovne službe Podjetniško trgovske zbornice uspemo poiskati ustrezne sogovornike za obravnavo izzivov, ki jih prinaša izvajanje dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije.

Združenje trgovskih agentov ARAA (ADRIATIC REGION AGENTS ASSOCIATION)

Predsednica združenja Damjana Sever

Foto: Tadej Kreft

Kakšne cilje ste si zastavili v združenju?

Združenje ARAA (ADRIATIC REGION AGENTS ASSOCIATION), kot naslednik ZTAS Združenja trgovskih agentov, je bilo uradno lansirano na letošnji 10. konferenci MSP na Brdu pri Kranju. Glavni cilj združenja ARAA je delovanje na mednarodnem trgu na širšem območju Adriatic regije z državami: Slovenija, nekdanja Jugoslavija, Albanija, Turčija, Romunija, Bolgarija in Madžarska. Trgovski agenti s svojim profesionalnim, etičnim in odgovornim delom soustvarjajo gospodarsko uspešnost naročnikov svojih storitev. Člani združenja ARAA svoje delo opravljajo na visoki strokovni ravni, kar jim omogočajo bogate izkušnje in zelo dobro poznavanje poslovnega okolja.

S katerimi aktualnimi izzivi se soočate?

Poklic agenta se zopet vrača in postaja vse bolj opazen. Na to nas je opozorila epidemija, ko so bila potovanja prepovedana, agenti pa so v svoji državi lahko skoraj nemoteno opravljali svoje delo. Agent lahko opravlja delo v svojem okolju in je tako najboljša izbira za lokalno tržišče. S stroškovnega vidika so to prednosti tako za eno kot za drugo stran.

Kakšna je dodana vrednost sodelovanja v sekcijah?

Združenje ARAA, ki deluje pod okriljem mednarodnega združenja IUCAB, članom združenja omogoča mreženje med proizvajalci, distributerji in trgovskimi agenti. S povezovanjem vseh deležnikov lahko dosežemo odlične povezave in poslovne rezultate. Dodatna vrednost članstva v združenju ARAA je možnost uporabe platforme, pravni nasveti, tipske pogodbe in izobraževanja. Kot novost pa lahko izpostavimo možnost opravljanja izobraževanja s pridobitvijo Certifikata strokovne kvalifikacije, s katero prejme vsak trgovski agent svojo številko in s tem izkaže svojo kvalifikacijo.

Združenje zavarovalnih posrednikov Slovenije

Predsednik združenja Bojan Grabec

Foto: arhiv PTZ

Kakšne cilje ste si zastavili v sekciji?

Primarni cilji Združenja zavarovalnih posrednikov Slovenije so povečanje prepoznavnosti zavarovalnega posredništva v širši poslovni javnosti, podpora članom s strokovnimi izobraževanji in usposabljanji, spremljanje in sodelovanje pri zakonodajnih spremembah in novostih, strokovne usmeritve članom na področju dela zavarovalnega posrednika ter aktivna komunikacija z nadzornimi organi, zavarovalnicami in drugimi deležniki na zavarovalnem področju. Prav tako si prizadevamo za medsebojno spoznavanje, povezovanje in sodelovanje članov za dobre in korektne medsebojne odnose, izmenjavo izkušenj in skupno reševanje zahtevnejših zavarovalnih primerov ter za večji delež zavarovalnih premij, ki je sklenjen preko posrednikov.

S katerimi aktualnimi izzivi se soočate?

Čeprav je naša dejavnost zakonsko urejena že več kot dvajset let, poslovna javnost še vedno pogosto ne ločuje zavarovalnega zastopnika in posrednika ter dodane vrednosti zavarovalnega posredništva. Težavo predstavlja neenakopraven položaj domačih in tujih posredniških družb glede obdavčitve DFS, pri kateri so v slabšem položaju slovenske družbe. Vse večji izziv pa je tudi vedno bolj regulirano poslovno okolje, zaradi česar se moramo zavarovalni posredniki ukvarjati z administracijo in birokracijo, namesto s poslovnimi in strokovnimi zadevami.

Kakšna je dodana vrednost sodelovanja v sekciji?

Ključne dodane vrednosti članstva so lažji in hitrejši dostop do aktualnih informacij s področja zavarovalnega posredništva, izmenjava dobrih praks med člani, pridobivanje gradiv, stališč in usmeritev vezano na strokovne in zakonodajne pobude in teme. Člani združenja prav tako delujemo in poslujemo na podlagi kodeksa dobrih poslovnih običajev, morebitne kršitve pa ureja častno razsodišče, ki do sedaj ni imelo skoraj nobenega dela.