Shrani za kasnejše branje.
»Zavezujem se, da bomo enkrat mesečno sedeli z gospodarstvom, da bomo našli prave odgovore, kako zmanjšati birokratizacijo, ki duši gospodarstvo. Druga tema, ki jo želim odpirati z vami, pa je davčna reforma. Zaveza je, da do konca prvega četrtletja 2024 skupaj pridemo do izhodišč, kako naj izpeljemo to reformo, da bomo lahko ustvarili več in več imeli,« je na 18. Vrhu slovenskega gospodarstva dejal predsednik Vlade RS dr. Robert Golob.
Mag. Tajda Pelicon, Ester Fidel, GZS, Služba za korporativno komuniciranje; foto: Tadej Kreft
Osrednjega letnega gospodarskega dogodka, 18. Vrha slovenskega gospodarstva, ki je pod sloganom Uglašeni v razvoju potekal 29. novembra v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju, se je udeležilo več kot 450 gospodarstvenikov, visokih predstavnikov politike in medijev. Udeleženci so se strinjali, da je skupni cilj razvoj Slovenije. Uglasili so se glede treh ključnih ukrepov: Slovenija mora postati energetsko samozadostna; pot do večje blaginje je višja dodana vrednost, kar lahko dosežemo le z vlaganji v raziskave in razvoj; država se mora vzdržati dodatnih obremenitev podjetij.
»Ne bom skrival razočaranja, da se pogosto zdi, kot da v gospodarstvu nimamo pravega sogovornika na strani vlade,« je uvodoma dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. Poudaril je, da so ustvarjalnost, inovativnost in prebojnost mogoče le ob pogojih večje prostosti in se bomo zato morali rešiti regulatornega in davčnega balasta. »Želimo tekmovati z najbolj razvitimi v svetu in zato potrebujemo več znanja, več raziskav in razvoja.« Zavzel se je za razbremenitev plač, pri čemer mora vse večji delež le-teh pripadati tistim, ki so jih zaslužili. Zagovarja pa tudi oblikovanje novega družbenega konsenza. »Ne pristajamo na zgodbe o ničelni rasti. Naš namen je soustvarjati svet, v katerem bodo naši otroci živeli bolje. Vizija GZS je pametna Slovenija, majhna, pa vendar ambiciozna in samozavestna, okretna, urejena in uglašena,« je sklenil Šimonka.
»Vizija GZS je pametna Slovenija, majhna, pa vendar ambiciozna in samozavestna, okretna, urejena in uglašena,« je poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka.
Tibor Šimonka: »Ne pristajamo na zgodbe o ničelni rasti. Naš namen je soustvarjati svet, v katerem bodo naši otroci živeli bolje.«
Predsednik vlade dr. Robert Golob se je strinjal, da uglašenost pomeni dialog in priznal, da je ta v zadnji polovici leta zastal. Želi in poziva, da bo ponovno vzpostavljen v najboljši možni maniri s 1. januarjem 2024, najprej pa bi se skupaj posvetili debirokratizaciji in davčni reformi. Izpostavil je krize zadnjih let – energetsko, socialno in podnebno – in poudaril, da je vlada za blaženje njihovih posledic namenila izdatna proračunska sredstva. Kljub temu pa je veliko vlagala v naložbe, inovacije in razvoj. »Nikoli do zdaj ni bilo toliko državnih sredstev namenjenih za raziskave, znanost in razvoj. Letos država za to namenja 430 milijonov, v 2024 jih bo 530 milijonov. »Če želimo graditi blaginjo na družbi znanja, potem so ravno ta sredstva najpomembnejša,« je dejal.
Dr. Robert Golob: »Nikoli do zdaj ni bilo toliko državnih sredstev namenjenih za raziskave, znanost in razvoj.«
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je pojasnila, da je Slovenija po svetovnem inovacijskem indeksu od najboljše uvrstitve leta 2012 na lestvici padla za sedem mest in je trenutno na 33. mestu. Prav tako je po poročilu digitalnega desetletja v nekaterih elementih nazadovala, med drugim po deležu IKT strokovnjakov v celotnem številu zaposlenih – ta je padel na 4,5 %, medtem ko je cilj za leto 2030 10 %. Koncept zelenega vključuje spodbujanje zelenih tehnologij, ekoloških izdelkov in storitev ter zmanjševanje ogljičnega odtisa. Pa vendar moramo pri tem paziti, da gospodarstva ne zadušimo. »Če slovenske industrije ne bomo zaščitili pred umazano in ceneno konkurenco iz tujine, če ji ne bomo zagotovili dolgoročno stabilnih in cenovno konkurenčnih virov energije, se lahko od nje poslovimo. Zato smo na GZS tako neizprosni, ko gre za vsebino Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta,« je še dodala.
O trajnosti in inovacijah
Na panelu sta bili izpostavljeni temi, ki se povezujeta in vključujeta široko paleto področij – trajnost in inovacije. Svoja stališča so predstavili Simon Franko (BASF Slovenija), Roman Burja (TAB Mežica), Marta Kelvišar (Adria Dom), Uroš Salobir (ELES), dr. Jure Knez (Dewesoft), Nina Dremelj (Poslovni angeli), dr. Igor Papič (MVŠZI) ter dr. Mark Pleško (Cosylab).
Gospodarstveniki in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije so na panelu razpravljali o trajnosti in inovacijah.
Po besedah Simona Franka (BASF Slovenija, Hrvaška in Srbija) je kemijska industrija strateškega značaja. Za nekatere deležnike je le umazana in energetsko potratna, a 95 % tistih izdelkov, ki jih vidimo okoli sebe, prihaja prav iz te industrije. Opozoril je, da je evropska zakonodaja, povezana s prehodom v ogljično nevtralno družbo, preveč kompleksna in preveč ambiciozna za večino evropskih podjetij. Zato se boji, da bo to pomenilo večjo nekonkurenčnost evropskega gospodarstva in eksodus industrije iz Evrope.
Simon Franko: »Evropska zakonodaja, povezana s prehodom v ogljično nevtralno družbo, je preveč kompleksna in preveč ambiciozna za večino evropskih podjetij.«
Roman Burja (TAB Mežica) je izpostavil, da zeleni prehod ne bo poceni. Zato so potrebne investicije in tudi širši družbeni konsenz. Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da ne bi zaradi obstoječih evropskih zavez prišlo do znižanja konkurenčnosti slovenskega in tudi evropskega gospodarstva.
Uroš Salobir (ELES) je poudaril pomen izkoriščanja vseh virov in pojasnil, da lahko obnovljive vire optimiziramo na ta način, da z inovativnimi rešitvami izkoristimo tudi ceno teh virov. Eden zelo pomembnih vidikov kompleksnosti energetskega sistema je, da imamo ves čas prisotne zakonitosti trga. Evropo je treba videti kot celoto in če bomo sposobni del odjema iz sezonskih viškov prestaviti v drug letni čas, bomo konkurenčni.
Sodelujoči na okrogli mizi so izpostavili tudi problem birokracije, ki duši inovativnost. Marta Kelvišar (Adria Dom) je povedala, da so slovenska podjetja oddala 186 vlog, »torej potenciala je bilo veliko, vendar jih je bilo odobrenih le 28 % vlog«. Podjetja pričakujemo stabilnost, da se lahko zanesemo, kdaj in v kolikšni meri bodo viri na razpolago, da lahko načrtujemo svoje kadrovske in finančne resurse, je opozorila. Izrazila je upanje, da bodo napovedani razpisi čimprej objavljeni in tudi sredstva razdeljena, saj ima vsak evro, dan v raziskave in razvoj, multiplikativni učinek.
Marta Kelvišar: »Birokracija duši inovativnost.«
Dr. Jure Knez (Dewesoft) je poudaril, da so druge države na področjih davčne politike, zaposlovanja, privabljanja digitalnih nomadov pred nami, kot da si v Sloveniji postavljamo čedalje višje ovire. Kot plastičen primer je navedel sistem solastništva zaposlenih v Dewesoftu. »V primeru, ko zaposleni svoj delež proda podjetju, je obdavčitev bistveno višja, kot če bi ga prodal tujcu,« je opozoril.
Nina Dremelj (Poslovni angeli) je opozorila na preveč razdrobljen ekosistem za spodbujanje inovativnih podjetij. Doslej tudi ni bilo primernega sistema financiranja inovativnih podjetij. Država bi gospodarstvu lahko pomagala s podpornim okoljem za zagonska podjetja, z davčnimi olajšavami za investicije, ustreznimi oblikami financiranja, je dejala.
Dr. Mark Pleško: »Želim si večje povezanosti znanstvene sfere z gospodarstvom.«
»Za leto 2024 imamo rekordna sredstva za področje inovacij in znanosti. Moramo jih le začeti učinkovito uporabljati,« je dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Prve razpise je napovedal v začetku novega leta, izrazil pa je tudi pričakovanje, da bo ARIS hitro postal hub za vse razpise v državi. »Imamo tudi izkušene sklade iz tujine, ki lahko odprejo podružnice pri nas, in tu je dodana vrednost še večja, ne gre le za to, kdo ima izkušnje z gospodarstvom, ampak tudi kdo ima izkušnje z upravljanjem takih skladov,« je opozoril minister. Navedel pa je tudi vrsto infrastrukturnih projektov, ki potekajo v sodelovanju z gospodarstvom.
Po besedah dr. Marka Pleška (Cosylab) imamo na razpolago vrhunske kadre v akademski sferi. Želi si večje povezanosti znanstvene sfere z gospodarstvom. Če gospodarstvo nima dovolj kakovostnega kadra, nima absorpcijskih pogojev za vse to znanje.
