Shrani za kasnejše branje.
V prihodnjih letih bo pet tehnologij ključno vplivalo na digitalno prihodnost organizacij. Pomembno je, da so podjetja nanje pozorna že danes.
Maruša Boh, GZS – Združenje za informatiko in telekomunikacije; foto: osebni arhiv
Uporabnost umetne inteligence je postala splošno prepoznana v družbi. Umetna inteligenca hitro napreduje in temu se moramo prilagoditi. Marko Štefančič, direktor za Gartner Slovenija in Centralna Azija, poudarja, da se morata umetna inteligenca in človeštvo razvijati skupaj. V naslednjem desetletju bo umetna inteligenca vodila v številne na novo ustvarjene poklice, pričakujejo, da bodo rešitve z umetno inteligenco povečale produktivnost. Podjejta morajo spremljati razvoj in biti pozorna na pet tehnologij, ki bodo – tako Gartner – ključne za digitalno prihodnost organizacij.
Zakaj bi morala podjetja danes investirati v digitalno preobrazbo poslovanja?
»Digitalna preobrazba« je danes sicer popularen izraz, a ob njegovi uporabi se je potrebno zavedati, da digitalizacija nikakor ni monolitna strategija. Direktorji organizacij morajo svoje digitalne ambicije oblikovati tako, da najprej opredelijo vrsto in obseg želenih poslovnih rezultatov. Šele na tak način potem lahko določijo prednostne naložbe in relativno časovno razporeditev digitalnih iniciativ.
Rezultate digitalizacije vsebinsko vidimo v dveh širših skupinah – prvo tvorijo digitalna optimizacija in izboljšanje obstoječih procesov in izkušenj strank, drugo pa digitalna preobrazba samega modela podjetja oziroma organizacije, kar pomeni nove izdelke, storitve ali poslovne modele.
Pri tem velja poudariti, da optimizacija in preobrazba ne predstavljata binarne izbire. Najuspešnejše digitalne ambicije (in iz njih izhajajoče digitalne strategije) vključujejo optimalno kombinacijo obeh vrst pobud. Iz izkušenj vidimo, da so dejansko zelo redki primeri tradicionalnih podjetij, ki bi se v celoti uspešno digitalno preobrazila. Prav nasprotno, večina poskusov celovite in vseobsegajoče digitalne preobrazbe je bila neuspešnih.
Pravi pristop k digitalizaciji je torej digitalna ambicija zgraditi boljšo različico svoje sedanje podobe. Podjetja, ki so pri tem procesu najuspešnejša, si želijo pridobiti nove priložnosti ter nove vire prihodkov in se pri tem ne bojijo spreminjati pravil igre na trgu.
Vloga podatkov bo še naprej zmanjševati negotovost okolja, v katerem delujemo, a na vedno bolj prefinjene načine.
Ali to velja tudi za proizvodnjo, ki predstavlja velik del slovenskega gospodarstva?
Proizvodna podjetja so pod izjemnim pritiskom, da razvijejo interno odpornost in obenem okrepijo odpornost znotraj svoje celotne dobavne verige. Visoki stroški energije, pomanjkanje surovin in sestavnih delov ter omejeni človeški viri ovirajo odzivanje na nestanovitnost poslovnega okolja. Ta t.i. trojni pritisk – pretresi v globalnih dobavnih verigah, pomanjkanje na trgu dela in znatna inflacija – ima velik vpliv na digitalne ambicije in strategije proizvodnih podjetij.
Direktorji in uprave proizvodnih podjetij, globalno in tudi v Sloveniji, vedno bolj vidijo IT in digitalizacijo kot pomembna vzvoda izboljšanja učinkovitosti dobavnih verig, produktivnosti zaposlenih in prihrankov stroškov. V tem smislu imajo direktorji informatike v proizvodnih podjetjih v tem trenutku izjemno priložnost izkoristiti digitalizacijske potenciale in tehnologijo za soočanje z izzivi trojnega pritiska ter tako direktno vplivati na ohranitev donosnosti poslovanja podjetja.
Po napovedih Gartnerjevih analitikov se bodo uspešni direktorji informatike v proizvodnih podjetjih osredotočili na spremljanje učinkovitosti izdelkov, zadovoljstvo strank ter podporo odkrivanju novih izdelkov in storitev kot novih virov prihodkov.
Kako vidite vlogo podatkov v podjetjih? Kako bi morala podjetja pristopiti k priložnostim, ki jih ponuja ekonomija podatkov?
Ključni poudarek podatkov in analitike danes je na ustvarjanju večje dodane vrednosti in povečanju konkurenčne prednosti z boljšim sprejemanjem poslovnih odločitev. Predmetno področje je že desetletja polno inovacij in zdi se, da jim še zdaleč ni videti konca. Trenutna odmevnost generativne umetne inteligence in ChatGPT-ja to le še dodatno poudarja. Jasno pa je tudi, da uspeh podjetij in organizacij nikakor ni odvisen le od podatkov in tehnologije, temveč tudi od vodenja, kulture in znanj.
Najnovejša Gartnerjeva raziskava med direktorji podatkovnih področij je kot dva ključna dejavnika visoko uspešne izrabe podatkov v organizaciji izpostavila programe podatkovne pismenosti in spodbujanje odločanja, ki temelji na podatkih. Postopki in modeli sprejemanja odločitev so v organizaciji most med zmogljivostmi podatkovne inteligence in njenim dejanskim vplivom na uspešnost poslovanja. Ta vpliv je lahko tako velik, da podatkovna analitika za nekatere organizacije predstavlja celo njeno bistveno konkurenčno prednost.
Da pa bi lahko resnično izboljšali sprejemanje odločitev, se podatkovna analitika skupaj z umetno inteligenco ne sme ustaviti pri podpori odločanju. Usmeritve Gartnerjevih analitikov in izkušnje najbolj naprednih organizacij izpostavljajo pomen širitve analitike, in sicer tako v smeri celovite podpore procesu sprejemanja odločitev kot tudi same avtomatizacije odločanja.
A ob tem velja poudariti, da bi bil morebiten sklep, da nastajajoča disciplina inteligence odločanja vodi proti izločitvi človeka kot zadnjega nezanesljivega elementa v procesu, napačen. Nasprotno – proučevanje in globje razumevanje človekovega internega procesa sprejemanja odločitev se zdi danes pomembnejše kot kadarkoli. Na koncu koncev mora biti vloga tehnologije takšna, kot je bila že od nekdaj, tj. razširiti človeške zmogljivosti. Pričakovati je, da se sama vloga podatkov pri tem ne bo spremenila: še vedno bo njena naloga zmanjševati negotovost okolja, v katerem delujemo, le da na vedno bolj prefinjene načine.
Navsezadnje je neomajno stališče Gartnerja, da bo v času vse večje kompleksnosti in negotovosti v okolju in družbi odločanje kot organizacijska zmogljivost postalo glavni dejavnik konkurenčne prednosti. Tisti, ki bodo sposobni sprejemati boljše in hitrejše odločitve, bodo na trgu zmagali.
Ali so priložnosti za mala in srednje velika podjetja (MSP) iz majhnih držav, kot je Slovenija, v današnji globalni digitalni ekonomiji in ekonomiji podatkov? Je možnost za razvoj digitalnega poslovanja, novih poslovnih modelov? Kakšno vlogo tukaj igra vodenje?
Izsledki Gartnerjeve raziskave kažejo, da so prednostne naloge MSP rast, optimizacija stroškov in digitalna preobrazba, in to prav v tem vrstnem redu. Povečana potrošnja za tehnologijo in digitalizacijo bo v 2023 in 2024 prednostno usmerjena v kibernetsko varnost za zaščito sredstev podjetja in podatkovno analitiko za boljšo uporabo digitalnih sredstev.
Ni nepomembno izpostaviti, da so direktorji informatike MSP s tega vidika danes pravzaprav postavljeni pred na videz vsebinsko nezdružljive cilje – na eni strani naj bi disciplinirano finančno upravljali IT in zniževali stroške, a obenem se od njih pričakuje, da bodo povečali investicije v digitalne, podatkovne in analitične iniciative.
Da bi bila digitalizacija malih in srednjih podetij uspešna, je še toliko pomembneje, da imajo vsi odločevalci enako vizijo poslovnega uspeha. Ker je tehnologija vpeta v vse dele podjetja, direktor informatike ne more in ne sme biti edini digitalni vodja. Raziskave Gartnerja razkrivajo, da 67 % direktorjev srednjih podjetij želi, da bi se v prihodnosti večji delež tehnoloških projektov izvajal neposredno v posameznih organizacijskih enotah – in torej manj v IT.
Vodilna ideja je, da naj bi direktorji posameznih enot sami usmerjali tehnološke odločitve in vodili s tehnologijo povezane projekte. A to novo okolje porazdeljenega dela razumljivo prinaša tudi temeljne spremembe v načinu sodelovanja IT in drugih organizacijskih enot: direktorji informatike v MSP-jih morajo oz. bodo morali svojim partnerjem v organizaciji omogočiti sprejemanje digitalnih odločitev in upravljanje tehnologije za doseganje želenih poslovnih rezultatov.
Dnevno se srečujemo z generativno umetno inteligenco (UI), kot je ChatGPT. Kaj pa UI na splošno, kaj bi morali MSP iz različnih industrij narediti, da bi dosegli konkurenčno prednost s pomočjo UI? Ali potrebujejo nove strokovnjake za UI?
Učinkovita uporaba ustreznih notranjih in zunanjih podatkov je ključen dejavnik za uresničevanje strategije rasti MSP-jev. V mnogih primerih jim prav to omogoča, da dosežejo pariteto in diferenciacijo v svoji panogi brez nedosegljivo velikih vlaganj. Žal pa v tovrstnih podjetjih, tako v Sloveniji kot v svetu, še vedno prevladujejo parcialne aplikacije in podatkovni silosi, zaradi česar je napredna podatkovna analitika zapletena, okorna, draga in pogosto tudi neizvedljiva.
Tehnologije, ki so še do nedavnega veljale za preveč zapletene, predrage ali celo neizvedljive, na primer umetna inteligenca in strojno učenje, so zdaj dosegljive tudi MSP-jem. To pomeni, da danes delujemo v obdobju, ko so vsa orodja, potrebna za pridobivanje ključnih vpogledov in podporo odločitvam, že v rokah direktorjev informatike – oziroma bi lahko bila. IT organizacija ima tako končno možnost zagotoviti vpogled v praktične in uporabljive izsledke, kot so podatki o obnašanju strank in kupcev, analiza nakupnih vedenj in vzorcev ali pa ocena učinkovitosti samih izdelkov. Na ta način lahko primeroma omogočijo ciljno usmerjene in zelo uspešne trženjske kampanje, učinkovito dopolnjene s strojnim učenjem in umetno inteligenco.
Taktična uporaba UI, podatkovne analitike in modernih tehnik integracije ponuja tudi stroškovno učinkovite strategije posodobitve obstoječih poslovnih aplikacij. Tovrstna napredna orodja lahko, ob relativno manjših investicijah, vdihnejo novo življenje kritičnim poslovnim aplikacijam, kot je ERP.
Zaradi parcialnih aplikacij in podatkovnih silosov je napredna podatkovna analitika zapletena, okorna, draga in pogosto tudi neizvedljiva.
Kaj pa tisti MSP-ji, za katere večino del na področju IT opravijo zunanji izvajalci in nimajo direktorja informatike?
Razvijalcev, podatkovnih znanstvenikov, varnostnih analitikov in arhitektov v oblaku je premalo, zato se bo pomanjkanje kadrov v IT verjetno nadaljevalo še nekaj naslednjih let.
Prednostna naloga direktorjev informatike v MSP-jih je tako odločitev, katera tehnološka znanja je najbolj smiselno obdržati znotraj podjetja. Še naprej bodo morali skrbno načrtovati razvoj obstoječega osebja, tako v IT kot širše, zlasti v smeri krepitve tistih veščin, ki jih ne morejo enostavno pridobiti od zunanjih izvajalcev storitev.
Rezultati Gartnerjeve raziskave direktorjev srednje velikih podjetij kažejo, da je približno tretjina anketirancev ugotovila vrzeli v znanju na področjih UI in strojnega učenja, poslovne inteligence, podatkov in analitike ter podatkovne znanosti. Povečan strateški pomen podatkov in analitike od direktorjev informatike v teh podjetjih zahteva, da si zagotovijo talente, ki so potrebni za opolnomočenje poslovnih uporabnikov za hitrejše sprejemanje boljših odločitev z uporabo pravih podatkov.
IT podjetja se danes srečujejo z dvema izzivoma v povezavi z UI: kako jo uporabiti znotraj podjetja in kako jo uporabiti pri rešitvah, ki jih razvijajo za trg. Lahko navedete primere kakšnih dobrih praks?
Ponudbo generativne UI danes obvladujejo nekatera največja tehnološka podjetja in peščica novih dobro financiranih zagonskih podjetij. Obstaja pa tudi na stotine majhnih ponudnikov v zgodnji fazi razvoja, ki že več kot leto dni tržijo programsko opremo z generativno UI. Večina podjetij z zanimanjem spremlja te tehnologije in nekateri so jih tudi že začeli uporabljati, vendar Gartnerjeve raziskave kažejo, da je glavnina trenutnih načrtov v tej fazi še postopnih in zelo omejenih.
Vsekakor pa je generativna UI tehnologija, ki spreminja pravila igre na vseh IT trgih. Direktorji IT ponudnikov bodo morali imeti prepričljivo strategijo, ki presega deklarativno uvedbo generativne UI v lastne procese in svoje rešitve. Znati jo bodo morali izkoristiti za pridobitev konkurenčne prednosti, hkrati pa se učinkovito pripraviti na tektonske spremembe na trgu.
Kako vidite vlogo politike pri podpori gospodarstvu pri investiranju in uporabi big data, UI?
Zadržano. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je nekaj držav že poskušalo ustaviti uporabo novih dosežkov UI, kot je generativna UI. A obenem tudi ne gre spregledati, da se glavnina držav vendarle še vedno zanaša na obstoječe predpise. Naslavljajo novosti, a preudarno, počasi in s široko razpravo.
S ciljem prilagoditve na novo realnost vseprisotne generativne UI lahko v naslednjih dveh letih upravičeno pričakujemo bistvene spremembe regulativnih okvirov. Mozaik predpisov na transnacionalnih in nacionalnih ravneh pa ne bo učinkovit, saj UI presega geografske in ideološke meje. Paradoksno se bodo morali regulatorji pri urejanju področja UI dolgoročno zanašati prav na UI, še posebej na orodja generativne UI.
Kakšno vlogo imajo globalno gledano digitalne tehnologije v procesu inoviranja znotraj podjetij? Je generativna UI ključna priložnost?
Za prihodnja leta je Gartner izpostavil pet tehnologij, ki bodo ključno vplivale na digitalno prihodnost organizacij. Med njimi so digitalni humanoidi, satelitske komunikacije, internet mikro-okoljskih stvari, varno računalništvo ter avtonomni droni in roboti.
Vseh teh pet tehnologij je potencialno transformativnih, zato je smiselno, da so na radarjih podjetij že danes. Zlasti identifikacija novih poslovnih priložnosti, ki jih prinaša vsaka posamična tehnologija, še bolj pa preplet več njih, terja skrben razmislek in vpogled.
Kakšna je prihodnost UI v gospodarstvu in družbi? Oziroma, bolje rečeno, kakšna je prihodnost gospodarstva in naše družbe z UI?
Najnovejši dosežki na področju generativne UI spreminjajo svet, naše življenje in delo že danes. Z uspehom storitve ChatGPT je umetna inteligenca napredovala na dva pomembna načina – uporabnost umetne inteligence je postala splošno prepoznana v družbi, hkrati pa se je drastično povečala kompleksnost in velikost modelov generativne UI.
Zavedati se je potrebno, da UI hitro napreduje in ustvarja lastno obliko inteligence – strojno inteligenco – z velikim vplivom na človeško življenje. Iz tega razloga je preprosto nujno, da družba oblikuje nov pogled na svet. Umetna inteligenca in človeštvo se morata razvijati skupaj. Druge poti ni.
Identifikacija novih poslovnih priložnosti, ki jih prinaša pet ključnih tehnologij in preplet več njih, terja skrben razmislek.
Obstaja mnenje – strah – da bo umetna inteligenca v kratkem času množično nadomestila delovna mesta. V Gartnerju tega pesimizma ne delimo. Še več, po napovedi naših analitikov bo kratkoročen učinek na delovna mesta po vsem svetu nevtralen, dolgoročen pa večinoma pozitiven.
Lahko pa pričakujemo, da se bo spremenil naš pogled na pojme, kot sta zaposlitev in delovno mesto. Povsem mogoče je, da jih v prihodnosti ne bomo več uporabljali izključno le za ljudi. Pričakovati je, da bodo rešitve z umetno inteligenco (robokolegi) povečale produktivnost ali celo samostojno izvajale številne delovne naloge.
Če povzamem: Gartner napoveduje, da bo v naslednjem desetletju UI po vsem svetu povzročila neto povečanje skupnega števila človeških zaposlitev za pol milijarde. Dejstvo je, da bo UI vodila v številne na novo ustvarjene poklice, obenem pa bistveno prevetrila druge, a vendar korenitih sprememb ne pričakujemo pri več kot 20 odstotkih vseh poklicev v svetu.
Verjetnejša je napoved, da bo večina delovnih mest v prihodnosti pridobila neko obliko (virtualnega) robotskega pomočnika, ki bo sposoben opravljati naloge bodisi pod nadzorom bodisi popolnoma samostojno. Ta bo učinkovito širil človeške zmogljivosti – kar pa je, kot rečeno, pravzaprav eno izmed osrednjih pričakovanj tehnološkega napredka.