Shrani za kasnejše branje.
Klub nagrajencev GZS, ki deluje že 13 let, je tudi letos na dan Nagrad GZS organiziral okroglo mizo v Cankarjevem domu v Ljubljani, tokrat na temo umetne inteligence.
Sebastjan Šik, Služba za korporativno komuniciranje GZS; foto: Tadej Kreft
Predsednik Kluba nagrajencev Janez Škrabec je uvodoma izpostavil, da ima lahko umetna inteligenca številne koristi, denimo izboljšave v zdravstvu, varnejši in čistejši promet, učinkovitejšo proizvodnjo ter cenejšo in bolj trajnostno energijo. Predsednik GZS Tibor Šimonka pa je izrazil upanje, da bo umetna inteligenca v prihodnje pomagala tudi vladam, da izračunajo pravi algoritem, ki ga potrebuje gospodarstvo, da bo uspešno.
Umetna inteligenca ima tako pozitiven kot negativen vpliv na gospodarsko rast, obenem pa prinaša tudi nova tveganja, kar lahko vpliva na krivuljo BDP.
Kot uvod v okroglo mizo, na kateri so sodelovali Viktor Brajak, MEDIUS, Krunoslav Šimrak, TPV Automotive, dr. Marko Grobelnik, Institut Jožef Stefan in dr. Dan Podjed, ZRS SAZU, je glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc predstavil poslovanje visokotehnoloških podjetij. Ocenil je, da ima lahko umetna inteligenca vpliv na gospodarsko rast, ki pa ni vedno pozitiven. Učinkovitejše delo vpliva na dvig produktivnosti, hkrati pa manjša potrebe po zaposlenih pri enostavnih in tudi bolj kompleksnih opravilih. Lahko pride tudi do prelivanja dodane vrednosti od vse bolj standardizirane proizvodnje k storitvam, ki so narejene po meri naročnika. Prinaša tudi nova tveganja (kibernetska varnost, nove oblike terorizma in hibridnega bojevanja …), kar lahko vpliva na krivuljo BDP.
Podelitev Nagrad GZS je tudi priložnost za strokovno srečanje članov Kluba nagrajencev.
Viktor Brajak je predstavil podjetje Medius, ki je lani dobilo nagrado GoDigital za projekt Frodo AI. Gre za implementacijo programske rešitve za detekcijo zavarovalniških prevar s pomočjo strojnega učenja. Rešitev, razvita za Slovensko zavarovalno združenje, naslavlja enega največjih izzivov v zavarovalništvu – ločevanje pristnih prijav škod od zlonamernih.
Krunoslav Šimrak je govoril o izkušnjah in praksah pri uvajanju robotizacije v podjetju TPV Automotive, ki zaposluje 1200 ljudi in je v Sloveniji prisotno na petih lokacijah. Njihova dejavnost je razvoj in proizvodnja različnih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo, kot so sklopi karoserije in podvozja, komponente in elementi avtomobilskih sedežev ter tesnila motorjev. Razvijajo in ponujajo pa tudi celovite rešitve za pametne tovarne, kjer so avtomatsko vodena vozila eden ključnih produktov.
Na okrogli mizi o umetni inteligenci so sodelovali: Viktor Brajak (MEDIUS), Krunoslav Šimrak (TPV Automotive), dr. Marko Grobelnik (Institut Jožef Stefan) in dr. Dan Podjed (ZRS SAZU).
Dr. Dan Podjed je razmišljal o tem, ali bo umetna inteligenca res prevzemala vse več dela ljudem in ali je to korak k univerzalnemu temeljnemu dohodku. Dotaknil se je tudi apokaliptičnih napovedi, da bi UI utegnila prevzeti oblast nad človeštvom.
Evropska komisija pripravlja akt o umetni inteligenci, ki bo prva celovita zakonodaja o umetni inteligenci na svetu.
Dr. Marko Grobelnik pa je pojasnil smisel in potrebo akta o umetni inteligenci, ki ga pripravlja Evropska komisija in ki je prva celovita zakonodaja o umetni inteligenci na svetu.