Shrani za kasnejše branje.
Učitelji naj se ne bojijo tehnologije, ki prodira v šolski prostor, ampak naj jo spoznavajo skupaj z dijaki.
Mateja Jordan
Nekatere evropske države so računalništvo in informatiko kot obvezne vsebine v osnovno šolstvo vpeljale že pred leti, kar jim omogoča tudi nadgradnjo z vsebinami umetne inteligence (UI). V naših šolah – kljub pobudam tako iz šolstva kot iz gospodarstva – predmeta, ki bi mladim omogočal sistematično pridobivanje digitalnih kompetenc, še ni. Uvajanje novih tehnologij v učilnice je tako prepuščeno redkim zanesenjakom, ki znajo učiteljsko avtonomijo izkoristiti za uvajanje lastnih načinov predajanja znanja.
Slovenija je na področju digitalnih kompetenc pod povprečjem EU
V GZS–Združenju za informatiko in telekomunikacije se pomena digitalnih kompetenc dobro zavedajo, zato se po besedah Mateje Pucihar Baebler, vodje projektov v Združenju za informatiko in telekomunikacije, že vrsto let zavzemajo za uvedbo obveznega predmeta računalništvo in informatika v osnovne šole. Navdušenje nad pridobivanjem digitalnih kompetenc, ki jih nadobuden novi kader prinese v gospodarstvo, lahko namreč izvira že iz primarnega izobraževanja. »Ker tega še ni, ocenjujemo, da je na tej stopnji razvoj digitalnih kompetenc slab. Da ni zelo slab, se lahko zahvalimo mentorjem, ki vsako leto osnovnošolce pripravijo na tekmovanje ACM – Bober iz računalniškega mišljenja,« pravi sogovornica.
Kot navaja, se je v šolskem letu 2023/24 šolskih tekmovanj udeležilo 8.360 učencev od 6. do 9. razreda. »Če preskočimo srednjo šolo in se osredotočimo na vpise v terciarno izobraževanje, vidimo, da se je v istem šolskem letu za študij na področju Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) odločilo 4.372 študentov,« nadaljuje. To pomeni, da se v vmesnem obdobju navdušenje in zanimanje za računalništvo in informatiko očitno zelo zmanjšata.
Okrepiti je treba zgodnje prepoznavanje potreb na trgu dela, kar zahteva tesno sodelovanje med vsemi vključenimi stranmi.
Stanje področja digitalnih kompetenc v Sloveniji je kot zelo slabo ocenila tudi Evropska komisija (EK) v letnem Poročilu digitalnega desetletja za leto 2024 (prej DESI), saj smo razen na enem kazalniku pod povprečjem EU. »Najslabše smo se odrezali po števila IKT strokovnjakov, kjer smo šele na 25. mestu, za nami sta samo Grčija in Romunija,« priznava Pucihar Baeblerjeva.
Po njenem mnenju niti optimalen izobraževalni proces v Sloveniji ne bi pomenil garancije, da bi gospodarstvo pridobilo kader, ki bi bil samozavesten pri uporabi naprednih digitalnih tehnologij, ključnih za dvig produktivnosti in nosilcev inovativnih procesov. Kader, ki pride iz izobraževalnega procesa, zaradi hitrih sprememb na različnih področjih – od umetne inteligence, podatkovne analize, kibernetske varnosti do področja digitalnega in zelenega prehoda) – namreč kmalu potrebuje nadgradnjo znanja ali prekvalifikacije, poudari Pucihar Baebler.
Kaj potrebuje gospodarstvo?
Da bi lahko izoblikovali učne programe, ki bodo vključevali kompetence, potrebne gospodarstvu, je treba po mnenju sogovornice okrepiti zgodnje prepoznavanje potreb na trgu dela, to pa zahteva tesno sodelovanje med podjetji, izobraževalnimi ustanovami in oblikovalci politik. »Nujna je vključenost gospodarstva pri razvoju slovenskega okolja za mikro dokazila s ciljem ustrezno opremiti že zaposlene v slovenskem gospodarstvu z novimi znanji in veščinami.«
Zgodnjemu prepoznavanju potreb na trgu dela mora slediti hiter odziv, zlasti na področju digitalnega izpopolnjevanja in preusposabljanja. Strokovnjake za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) lahko izobrazimo le s prilagoditvijo učnih načrtov (visokošolskega) izobraževanja najnovejšim digitalnim potrebam, je prepričana Mateja Pucihar Baebler. Po njenem je za okrepitev učinkovitosti teh ukrepov treba zmanjšati tudi vrzel med spoloma ter okrepiti sodelovanje med panogami, (visokošolskimi) izobraževalnimi ustanovami, javno upravo in ustreznimi zainteresiranimi stranmi.
»Digitalna preobrazba temelji na digitalnih talentih, zato je vlaganje v razvoj in prenos znanja ter kompetenc bistvenega pomena za dolgoročni uspeh. Za povečanje bazena talentov, ki bo zadostil potrebam trga dela in spodbudil inovacije, je ključno sodelovanje različnih izobraževalnih inštitucij, strokovnih delovnih skupin in predstavnikov gospodarstva,« poudarja Andreja Lampe, vodja Srip GoDigital.
Vsebine s področja UI, kibernetske varnosti in digitalne trajnostnosti
Pri pospeševanju digitalnega prehoda oziroma krepitvi strokovnega znanja in spretnosti v gospodarstvu sodeluje tudi združenje, ki na letni ravni organizira številne dogodke, posvete, izobraževanja in izvozne delegacije, kjer lahko udeleženci pridejo do najnovejšega znanja. »Mnogi od teh so direkten odziv na potrebe, ki jih imajo naši člani,« poudarja Mateja Pucihar Baebler. Izobraževanja izvajajo člani, strokovnjaki na posameznih področjih oziroma člani, ki predstavijo svoje dobre prakse razvoja rešitve in implementacije najnovejših tehnologij. Znanje predajajo tudi strokovnjaki iz različnih izobraževalnih inštitucij, na dogodke pa vabijo tudi tuje strokovnjake s področja digitalizacije.
Potrebe po tovrstnem izobraževanju preverjajo med člani na četrtletnih sestankih z direktorji podjetij in nato pripravijo ustrezen razpis za zbiranje ponudb za izobraževanja, namenjena članom. Možnost preverjanja potreb jim daje tudi vključenost v različne Erasmus+ projekte.
Slovenski šolski sistem mladih ne pripravi na to, da bi razumeli, kako deluje umetna inteligenca.
Kor pravi Pucihar Baeblerjeva, so se v preteklih letih osredotočili na področja programskega inženirstva, umetne inteligence, kibernetske varnosti ter na področje znanj za oblikovanje digitalnih orodij in inovacij za trajnostni razvoj. Organizirali so več fokusnih skupin in pri članih preverili potrebe po znanjih, opravili analizo delovnih mest ter preverili ponudbo izobraževanj s teh področij.
Največji napredek so dosegli v projektu European Software Skills Alliance (ESSA), saj so spomladi uspešno izvedli pilotno izobraževanje DevOps akademija. »Cilj Akademije je bil ponuditi takšno izobraževanje, ki ga podjetja glede na analizo potreb potrebujejo in ki ga na trgu še ni na voljo,« pojasnjuje Mateja Pucihar Baebler. V tej fazi so želeli razviti nova gradiva in preveriti skladnost vsebine s potrebami. Kot še napoveduje strokovnjakinja, bodo na enak način v prihodnje pilotirali vsebine, najbolj potrebne s področja umetne inteligence, kibernetske varnosti in novo nastajajočega področja digitalne trajnostnosti.
Mladi ne razumejo tehnologije UI
Tudi Andrej Brodnik, ki predava na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter na Univerzi na Primorskem, prepoznava velik zaostanek Slovenije na področju digitalnih kompetenc. Mnoge evropske države so v osnovno šolstvo kot obvezen predmet namreč že zdavnaj vpeljale računalništvo in informatiko, kamor se lahko enostavno vključuje tudi vsebine umetne inteligence. »Pri nas se to žal še ni zgodilo,« obžaluje in izziv prepoznava že v samem razumevanju umetne inteligence kot močne in zelo napredne tehnologije, za katero poleg osnovnega potrebuješ tudi mnoga druga znanja. »Slovenski šolski sistem mladih ne pripravi na to, da bi lahko razumeli, kako ta tehnologija pravzaprav deluje. Ker je ne poznajo, ne vedo, kaj potrebujejo,« sogovornik definira osnovni problem.
Brodnik mesto umetne inteligence v sistemu sicer vidi že pri samem upravljanju šol, na primer pri sestavljanju urnikov. Sicer pa njenih omejitev ne prepoznava, saj jo lahko s pridom uporablja kdorkoli, od glasbenika do robotskega inženirja. »Vsi bi bili lahko s svojim znanjem uporabe umetne inteligence na svojem področju še bolj uspešni,« zatrjuje.
Po profesorjevih izkušnjah je uporabe orodij umetne inteligence veščih le od 10 do 15 odstotkov mladih, podobno je s poznavanjem tehnologije med učitelji. Brodnik opaža, da se ti nove tehnologije na nek način bojijo, ker jo učenci izkoriščajo tudi za pisanje domačih nalog. »Tehnologijo je treba znati uporabljati na korekten način, spremeniti pa se bo moral tudi način poučevanja,« je prepričan in opozarja, da je treba še pred tem usposobiti mlade. »Tako kot je danes nesmiselna uporaba Vegovih logaritemskih tablic, se ob tehnologiji umetne inteligence v prihodnosti nekaterih stvari ne bo treba več učiti, saj bomo to na drugačen način naredili mnogo bolje.«
Andrej Brodnik svojim študentom sicer dovoljuje uporabo tehnologije umetne inteligence, za samo izobraževanje o njej pa v urniku ni dovolj prostora. »Čeprav so bolj prepuščeni sami sebi, jim je treba dati možnost, da tehnologijo uporabljajo ustvarjalno in z zdravim razumom.«
Na IAIO 2024 najboljši slovenski dijak
Globalnemu spodbujanju razvoja in odnosa do pomembne tehnologije prihodnosti je bila namenjena tudi prva mednarodna olimpijada v umetni inteligenci za srednješolce (IAIO 2024), ki je med 8. in 12. septembrom potekala v Rijadu v Savdski Arabiji. Med 90 tekmovalci iz 25 držav s celega sveta so bili tudi štirje slovenski udeleženci; najbolje se je z zlato medaljo odrezal Brest Lenarčič, odličen je bil tudi dobitnik bronastega odličja Žan Pustoslemšek. Oba slovenska tekmovalca sta po navedbah IRCAI pokazala visoko raven strokovnega znanja na vseh tekmovalnih področjih. Kot je povedal Andrej Brodnik, so se tekmovalci pomerili tako v poznavanju osnovnih principov delovanja umetne inteligence in etičnih vprašanj, ki jih odpira nova tehnologija, kot tudi iz znanja reševanja praktičnega problema.
Prva in edina šola s predmetom o UI
Uroš Ocepek, učitelj strokovnih modulov s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, je umetno inteligenco kot učno snov in tematiko dijaških projektov v svoje razrede pripeljal že pred enajstimi leti. Pred šestimi leti pa je oblikoval strokovni modul Uvod v umetno inteligenco. Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje je prva slovenska šola, ki te vsebine poučuje v okviru rednega izobraževalnega učnega procesa.
Tehnologija umetne inteligence ima po mnenju Uroša Ocepka potencial tudi na področju uporabe za učence s posebnimi potrebami.
Foto: Katja Kodba
Razlog za to, da je žal še vedno tudi edina, je po Ocepkovem mnenju v togosti našega šolskega sistema, ki ne omogoča prenašanja dobrih praks na druge šole. Kljub temu je prepričan, imajo učitelji dovolj avtonomije za iskanje svojih načinov za uresničevanje ciljev.
»Meni kot učitelju je prepuščeno, kako učim programiranje,« zatrjuje in tudi sam opaža, da učitelji doživljajo neko strahospoštovanje pred tehnologijo, ki prodira v šolski prostor. »Učitelj lahko prizna, da ne zna vsega in se uči skupaj z dijaki,« je prepričan Ocepek, ki je pred leti tudi sam ubral to pot in novo tehnologijo spoznaval ob poučevanju.
Umetna inteligenca bi lahko bila pomočnik pri širjenju in poglabljanju znanja.
Dobitnik številnih priznanj Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za inovacije, raziskovalec na področju umetne inteligence, sodobnih spletnih učnih okolij in prepoznavanja osebnostnih vzorcev tudi danes v učilnici preučuje možnosti umetne inteligence in oblikuje inovacijske projekte ter jih uči programiranja računalniških iger. Za inovacijo Slikanje z mislimi, ki bi bila lahko uporabna tudi v nevrokirurgiji in letalski industriji, so trboveljski dijaki leta 2020 prejeli posebno priznanje GZS.
UI kot pomočnik pri širjenju in poglabljanju znanja
Učitelj zagovarja uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike ter dijake uči etične in kritične rabe tehnologije. »V šoli učenci sicer že od nekdaj iščejo bližnjice, danes so to orodja umetne inteligence, s katerimi dijaki pohitrijo samo-produkcijo,« je razumevajoč Ocepek in vrača žogico učiteljem. »Ko morajo dijaki nekaj napisati, lahko to umetna inteligenca naredi bolje od njih; ko pa morajo nekaj preveriti ali popraviti, jih naučimo tako uporabe tehnologije kot kritičnega razmišljanja.« Če bi dijake seznanjali z možnostmi uporabe umetne inteligence ter dajali poudarek znanju in kompetencam, potem bi bila tehnologija pomočnik pri širjenju in poglabljanju znanja, je prepričan.
Prihodnost vključevanja umetne inteligence v šole Ocepek vidi v nekakšni obliki tutorskega sistema, kjer bi učitelj učence usmerjal na poti do iskanja lastnega znanja in veščin. To bi bilo še posebej dobrodošlo v času, ko se šole soočajo z velikimi kadrovskimi primanjkljaji. Potencial tehnologije umetne inteligence je po njegovem tudi v možnostih njene uporabe za učence s posebnimi potrebami.