Shrani za kasnejše branje.
V Mariboru po petih letih od ustanovitve Javnega holdinga Maribor (JHMB) ocenjujejo pomen združitve javnih podjetij in njen vpliv na kakovost življenja občanov.
Sergeja Širca
JHMB je ob ustanovitvi leta 2020 povezal Energetiko Maribor, Mariborski vodovod, Marprom, Nigrad, Pogrebno podjetje Maribor in Snago. Leta 2022 se jim je pridružilo podjetje Šport Maribor, leto kasneje pa še Mestne nepremičnine in Zavod za urbanizem Maribor. Danes holding zaposluje približno100 sodelavcev, v celotni Skupini JHMB pa je skoraj 1300 zaposlenih.
Delovanje javnih služb je po zaslugi centraliziranega upravljanja bolj usklajeno in pregledno ter strateško usmerjeno.
Glavni namen ustanovitve JHMB je bil povezati izvajalce gospodarskih javnih služb in hkrati optimizirati podporne službe javnih podjetij, da bi jih čim bolje strokovno podprle, podjetja pa bi se lahko posvetila izključno izvajanju in razvoju storitev javnega pomena. V holdingu se zavedajo, da so te storitve eden ključnih dejavnikov za kakovost vsakdanjega življenja v mestu, in poudarjajo, da je prednostna naloga JHMB ustrezno izpolnjevanje temeljnih bivanjskih potreb občanov. Rezultati zadnje javne raziskave kažejo, da jim to dobro uspeva, saj je anketa pokazala, da so občani s storitvami v holding združenih javnih podjetij zadovoljni.
V JHMB ugotavljajo, da je delovanje javnih služb po zaslugi centraliziranega upravljanja bolj usklajeno in pregledno ter strateško usmerjeno, hkrati pa se krepi odgovornost in učinkovitost pri poslovanju. Po njihovih podatkih delovanje skupnih in podpornih služb znižuje stroške poslovanja, povečuje optimizacijo, transparentnost in zakonitost ter zmanjšuje izpostavljenost nabavnim tveganjem. Skupen nastop na trgu namreč omogoča doseganje boljših cen in večjo pogajalsko moč. Po podatkih holdinga so od leta 2021 izvedli 38 skupnih javnih naročil na različnih področjih (dobava energentov, IT-storitve, tiskovine, pisarniški material, telekomunikacije, storitve revidiranja …). Navajajo, da je JHMB lani izvedel tudi skupno javno naročilo za dobavo električne energije za pet javnih podjetij, pri katerem so glede na preteklo obdobje uspeli znižati ceno elektrike za 3.182.510 evrov.
V Mariboru so v okviru Evropskega tedna mobilnosti predstavili nove električne avtobuse. Foto: Marko Pigac
»Maribor se od ustanovitve JHMB razvija hitreje«
Holding deluje kot strateški organ mesta za trajnostni razvoj, zeleno energetsko tranzicijo, digitalizacijo in večje infrastrukturne projekte. Opažajo, da se Maribor od ustanovitve JHMB razvija hitreje. Izpostavili so nekaj projektov, ki prispevajo k uresničevanju razvojne vizije mesta: prenos centralne čistilne naprave z zasebnega upravljanja na Mariborski vodovod (kar je pocenilo čiščenje odpadnih voda), prevzem Garažne hiše Lent (kar je izboljšalo parkirno ergonomijo mesta in stabiliziralo stroške parkiranja), podpora sistemu souporabe koles Mbajk, financiranje postavitve otroških igral na več lokacijah … Lani je med drugimi zaživel projekt Urbano sonaravno čebelarjenje v mestu Maribor, zaradi katerega se bo Maribor potegoval za naziv čebelam prijaznega mesta.
S skupnim javnim naročilom za dobavo električne energije za pet javnih podjetij so glede na preteklo obdobje uspeli znižati ceno elektrike za 3.182.510 evrov.
Holding življenje v Mariboru izboljšuje tudi s programom sponzorstev in donacij na področju kulture, humanitarnosti in športa; med drugim podpirajo mariborske nogometni, rokometni in košarkarski klub ter Festival Lent in sodelujejo pri razvoju Minoritov. Za sponzorstva in donacije so v preteklem obdobju namenili skoraj milijon evrov, podpirajo pa tudi odmevne športne dogodke, ki se odvijajo v Mariboru – izpostaviti velja odmevna evropska in svetovna prvenstva ter Olimpijski festival evropske mladine.
Javni holding Maribor je ob peti obletnici delovanja v mobilni pisarni na Glavnem trgu predstavil podjetja iz Skupine JHMB. Foto: Marko Pigac
V JHMB poudarjajo, da ne upravljajo samo sedanjosti, temveč hkrati gradijo prihodnost. V ospredju njihovih prizadevanj je trajnost – njihovi ključni cilji so prehod na obnovljive vire energije, zelena preobrazba mesta, nadzor nad celotnim mestnim vodnim krogom in digitalizacija. Na tem področju izpostavljajo projekte krožnega gospodarstva, energetske projekte in elektrifikacijo mestnega prometa (dve liniji sta že popolnoma elektrificirani), v okviru Evropskega tedna mobilnosti pa so predstavili nove električne avtobuse; pričakujejo, da bo polovico njihovega voznega parka poganjala elektrika do leta 2030.
JHMB je postal povezovalni člen za vse ključne lokalne in regionalne partnerje.
Sledijo tudi trendom digitalizacije, predvsem pri urejanju določenih formalnosti, in pripravljajo načrte za implementacijo modelov umetne inteligence za izboljšanje učinkovitosti. Kot primere navajajo aplikacije Moja energetika, s katero lahko uporabniki preverijo stanje na svojem odjemnem mestu, Moja Snaga (opomnik, kdaj morajo nastaviti določeno posodo za smeti) in Cestne zapore, pa tudi interaktivne vozne rede za mestni potniški promet in možnost plačila s karticami na avtobusih.
Javni holding Maribor je v projektu Mbajk partner Mestne občine Maribor in družbe Europlakat. Na fotografiji direktor Europlakata Marko Kolbl, župan Saša Aresnovič in direktor JHMB mag. Andrej Rihter. Foto: Marko Pigac
Mag. Andrej Rihter: JHMB je vodilni generator infrastrukturnega razvoja v regiji
V Javnem holdingu Maribor (JHMB) ocenjujejo, da je usklajeno in povezano delovanje javnih podjetij veliko prispevalo k uresničevanju razvojne vizije Maribora. Direktorja holdinga mag. Andreja Rihterja smo vprašali, kaj je združitev prinesla občanom Mestne občine Maribor.
Foto: Mediaspeed
Kaj je Maribor pridobil v petih letih delovanja holdinga?
Mesto se je naučilo delovati drugače, bolj povezano in premišljeno ter strateško. Če bi podjetja še vedno delovala vsako zase, bi bil razvoj počasnejši, neusklajen, nekoordiniran in zagotovo tudi dražji. JHMB je ustvaril okvir, v katerem se velike odločitve sprejemajo skupaj, investicije so strateško upravljane, mesto pa se lahko hitreje odziva na potrebe občanov, kar je tudi ustrezno komunicirano s skupnega centra. Tako skupaj prispevamo k pomembnim razvojnim premikom v našem mestu, obenem pa ohranjamo stabilnost cen pri storitvah za uporabnike.
Katere so največje prednosti združitve javnih podjetij, ki skrbijo za življenje v Mariboru?
Vzpostavili smo skupno in usklajeno delovanje javnih podjetij, ki so pred tem delovala precej razdrobljeno, nekatera med sabo sploh niso komunicirala. Danes pa delujemo kot enotna skupina z jasnimi cilji in razdeljenimi odgovornostmi. Zelo pomembna sprememba je bila uskladitev izvedbenih in investicijskih ciklov – projekti se ne načrtujejo več parcialno, ampak premišljeno in s pogledom na skupni interes mesta.
Naloge smo med podjetji razdelili logično, strokovno utemeljeno in bolj pregledno. Med drugim smo v Skupino vključili tudi sodelavce iz nekdanjega režijskega obrata MOM, kar je prineslo dodatno kadrovsko stabilnost in večjo operativno moč na določenem segmentu naših dejavnosti.
Kako združitev vpliva na vsakodnevno življenje občanov?
Mirno lahko rečem, da JHMB deluje zelo učinkovito in da mariborski holding ni sam sebi namen, zato občani ne zaznavajo le projektov na papirju, ampak čisto konkretne koristi: cene storitev so stabilne (v zadnjih petih letih so se spreminjale redkeje, kot bi se sicer); storitve so bolj dostopne – od parkiranja, javnega prevoza in oskrbe s pitno vodo do novih igral, trajnostne mobilnosti in športne infrastrukture. Nenazadnje se zelo zavedamo tudi naše družbene odgovornosti – humanitarnim, kulturnim in športnim društvom in organizacijam z vsakoletnim razpisom pomagamo pri uresničevanju programov, ki bogatijo mariborski mestni utrip in pomagajo tistim, ki pomoč resnično potrebujejo.
Kateri pa so najbolj zahtevni izzivi združitve?
Za glavnino izzivov skrbi splošno gospodarsko okolje, ki je zadnjih nekaj let precej nepredvidljivo in nestanovitno, sploh v smislu energentov, ki predstavljajo znaten del v strukturi cen naših storitev. S skupno strateško nabavo pridobivamo cene, ki nam zagotavljajo vzdržnost modelov in ohranjanje cen na določenem nivoju, tudi če bi bili že upravičeni do kakšnega dviga. JHMB je glede tega v službi občanov in dela vse, da je pritisk na cene čim manjši.
Poseben izziv v javni gospodarski sferi je naša prisotnost na trgu, saj določen del sredstev ustvarimo sami, s posebnimi tržnimi projekti, kar si želimo še okrepiti, saj imamo potrebno znanje, izkušnje in infrastrukturo. Nenehno izboljševanje učinkovitosti namreč prav tako jemljemo kot izziv in tudi pri tem nam gre dobro.
Kako vidite vlogo JHMB pri oblikovanju prihodnosti Maribora?
JHMB ima ključno vlogo pri uresničevanju dolgoročne vizije razvoja mesta Maribor in tudi regije. Čeprav je JHMB mariborski mestni holding, namreč njegove aktivnosti presegajo meje občine, saj so naša podjetja s svojimi storitvami javnega pomena prisotna v širši regiji severovzhodne Slovenije.
Holding je že danes vodilni generator infrastrukturnega razvoja v regiji in v 10 letih bo svoj položaj samo še utrdil. Skupina JHMB si prizadeva biti vodilni sistem gospodarskih javnih služb v Sloveniji, ki z odgovornostjo, učinkovitostjo in inovacijami soustvarja kakovost bivanja v mestu Maribor in širši regiji. Naša vizija je razvijati sodobne, povezane in trajnostno naravnane rešitve, ki izhajajo iz potreb ljudi ter prispevajo k razvoju okolja, v katerem živimo in delujemo.
V petih letih je JHMB postal regionalni partner ter povezovalni člen za vse ključne lokalne in regionalne partnerje, okrepili smo sodelovanje z Mestno občino Maribor, RRA Podravje – Maribor in Univerzo Maribor ter gospodarstvom. To daje Mariboru težo, ki je pred petimi leti ni imel. Naša vloga v prihodnosti Maribora je torej ključna. Verjamem, da bomo ostali protagonist razvoja in napredka našega čudovitega mesta.