Shrani za kasnejše branje.
Povpraševanja po tradicionalnih poštnih storitvah je vse manj, zato se poštni operaterji spreminjajo v ponudnike celostnih logističnih in paketnih storitev. Tudi Pošta Slovenije, kjer pa pogrešajo podporo države.
Sergeja Širca, foto: Barbara Reya
Poštna logistika je ena od panog, ki se v zadnjih letih soočajo z najbolj drastičnimi spremembami in s številnimi izzivi. O tem, kako se Pošta Slovenije odziva na upad pisemskih storitev, kako gradi konkurenčno prednost v paketni dostavi ter kakšno vlogo pri tem igrata umetna inteligenca in zeleni prehod, smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Markom Cegnarjem.
Kako ocenjujete trenutne razmere v poštni logistiki v Evropi in katere trende vidite kot ključne za prihodnja leta?
Gotovo gre za eno najbolj vznemirljivih panog, v kateri se nenehno dogajajo znatne spremembe. Poštni operaterji po vsem svetu se že več kot desetletje soočajo z izrazitim padcem tradicionalnih pisemskih storitev, zaradi česar postajajo poslovni modeli ob nespremenjeni zakonodaji nevzdržni. Zato se nadaljuje transformacija iz tradicionalnih, na pisma naravnanih poštnih operaterjev, v ponudnike celostnih logističnih in paketnih storitev. Uspeh bo odvisen od obvladovanja stroškov in ohranjanja rasti paketov.
Razvoj poštno-logistične panoge usmerjajo različni dejavniki: sprememba pričakovanj uporabnikov, ki si želijo hitre, transparentne in stroškovno ugodne dostave paketov; razvoj tehnologij in pospešena digitalizacija, vključno s skokovitim napredkom umetne inteligence; avtomatizacija in robotizacija poslovanja; krepitev kitajskih spletnih trgovcev v Evropi in rast čezmejne spletne prodaje, pa tudi pričakovanja glede zelenega prehoda v skladu s Pariškim sporazumom. Pomemben dejavnik je tudi regulativa – v naslednjem letu pričakujemo novelacijo poštne direktive ali nadomestitev z Act of Delivery, kar bi utegnilo vplivati tudi na spremembo slovenske poštne zakonodaje, ki se ni pomembneje spremenila že od leta 2009.
V Sloveniji se je obseg pisemskih storitev od leta 2011 zmanjšal za več kot 60 % in še pada.
Kako se te razmere odražajo v Sloveniji in kako se jim Pošta Slovenije prilagaja?
V Sloveniji se je obseg pisemskih storitev od leta 2011 zmanjšal za več kot 60 % in še pada. Posodobitev poslovnega modela zahteva velike naložbe v avtomatizacijo, transportna sredstva, razvoj pametnih logističnih rešitev, reorganizacijo dostave, optimizacijo infrastrukture ter širitev mreže paketomatov in drugih prevzemnih točk. Trenutno izvajamo mnoge strateške projekte, iniciative in investicije, s katerimi uporabnikom nudimo storitve, primerljive s storitvami največjih paketnih igralcev v Evropi. Prav tako še naprej širimo poslovanje v segmentih logistike in paketov v državah, kjer je Skupina Pošta Slovenije že prisotna.
Kateri so glavni poudarki aktualne strategije Pošte Slovenije in katere cilje želite doseči v naslednjih letih?
Trenutno smo v intenzivni fazi izvajanja Strateškega razvojnega programa Skupine Pošta Slovenije, saj poteka več kot 30 strateških projektov in iniciativ, ki naslavljajo prihodnost družbe. V središču sta razvoj paketnih storitev in digitalizacija, pa tudi zeleni prehod. Na področju paketnih storitev je strateški cilj, da bo Skupina Pošta Slovenije še naprej številka 1 v osebni dostavi paketov v Sloveniji in eden pomembnejših ponudnikov v regiji jugovzhodne Evrope, zato za začetek širimo poslovanje na Hrvaškem. Sprejem in dostava pisemskih pošiljk ob tem ostaja ena izmed temeljnih dejavnosti, zato bomo na področju pisemskih storitev ohranili položaj vodilnega ponudnika pisemskih storitev v Sloveniji, ob optimizaciji poslovanja in digitalizaciji pisemskega produkta.
V okviru Skupine Intereuropa sledimo začrtani strategiji razvoja in strateškim usmeritvam povečanja tržnih deležev v državah jugovzhodne Evrope. Skupina Intereuropa bo tudi v prihodnje kot pomemben člen v celotni oskrbovalni verigi izvajala kompleksne logistične rešitve, s poudarkom na razvoju storitev oskrbovalnih verig tako v Sloveniji kot v državah jugovzhodne Evrope.
Na področju IT storitev smo razširili kapacitete podatkovnih centrov v Mariboru in Ljubljani, kar krepi naš položaj vodilnega ponudnika oblačnih storitev v Sloveniji.
Katere nove storitve ali poslovne modele načrtujete, da bi razširili ponudbo Pošte Slovenije?
Med najbolj aktualnimi je posodobljena platforma za stik s strankami MojaPošta, ki na uporabniku enostaven način omogoča enotno vstopno točko za komunikacijo s Pošto Slovenije. Tako je omogočeno še bolj učinkovito upravljanje paketnih in drugih storitev. Načrtovana je tudi nadaljnja širitev paketomatov, v naslednjih dveh letih jih bomo v Sloveniji dodali 450 ter vzpostavili mreže paketomatov in kontaktnih točk na Hrvaškem. Snujemo novo storitev – dostavo direktno v paketomat. V pripravi je tudi nov portfelj pisemskih storitev, vključno z digitalnim pismom in e-vročanjem, torej bomo kot uporabniki lahko pisma dobili v digitalni obliki in jih hranili v certificiranem e-arhivu Pošte Slovenije. Skratka, želimo biti zadnja milja dostave za vso fizično pošto v digitalni obliki. Na področju logističnih storitev je predvideno povečanje logističnih kapacitet Skupine Intereuropa na Hrvaškem in v Srbiji.
Želimo biti zadnja milja dostave za vso fizično pošto v digitalni obliki.
Kaj vidite kot največji trenutni izziv v poslovanju podjetja?
Pošta Slovenije zagotavlja visoko kakovost prenosa pisemskih in paketnih pošiljk, kar nas uvršča v sam vrh evropskih poštnih operaterjev. Istočasno z upadanjem pisemskih pošiljk obstoječi standardi kakovosti in zahteve glede omrežja povzročajo visoke stroške pisemskega poslovanja ob bistveno nižjih količinah. Kot sem že omenil, je Slovenija ena redkih evropskih držav, ki od leta 2009 še ni vsebinsko pomembneje posegla v poštni zakon in kjer nacionalna pošta ni deležna državne finančne podpore. Hkrati je Pošta Slovenije eden redkih poštnih operaterjev, ki ima v primerjavi z drugimi nadpovprečno visoke kriterije dostopa, kakovosti dostave in gostote omrežja pisemskih pošiljk – ne glede na to, da so se navade strank in realne potrebe prebivalstva z digitalizacijo močno spremenile.
Zato potekajo prizadevanja, da bi naša država prepoznala pošto kot pomembno infrastrukturo za regionalni razvoj in dostop do javnih storitev ter kriterije dostave in dostopa prilagodila realnim potrebam prebivalstva, hkrati pa uredila sistemski vir financiranja z zakonom, podobno kot to počnejo druge evropske države. Francoska LaPoste je denimo prejela več kot 500 milijonov evrov za »ohranjanje goste pokritosti«, poleg nadomestila v višini 2,6 milijarde evrov za zagotavljanje univerzalne poštne storitve v obdobju od 2021 do 2025. Češka Pošta v obdobju 2025-2029 letno prejme 60 milijonov evrov za zagotavljanje univerzalne poštne storitve. In še bi lahko naštevali.
Katere so po vašem mnenju največje prednosti Pošte Slovenije v primerjavi s konkurenco na trgu?
Na visokokonkurenčnem trgu paketnih storitev ohranjamo vodilno mesto. To pripisujemo predvsem dosledni usmerjenosti v nenehne izboljšave uporabniške izkušnje, konkurenčnim storitvam, dostavi do vrat, široki razpoložljivosti kontaktnih točk ter stalnim vlaganjem v infrastrukturo in tehnologijo. Našim uporabnikom je na voljo širok nabor možnosti prevzema in oddaje pošiljk, kar omogoča mreža več kot 1.500 kontaktnih točk Pošte Slovenije po vsej Sloveniji, tako pošt kot paketomatov in drugih PUDO točk (Pick-up, Drop-off točk) oziroma prevzemno-oddajnih točk. Zavedamo se, da uporabniki najbolj cenijo naše ključne prednosti – zanesljivo dostavo, hitro odzivnost, prilagodljivost pri prevzemu ter kakovostno komunikacijo o pošiljkah. Tem področjem namenjamo posebno skrb in jih stalno izboljšujemo.
Na trgu paketnih storitev ohranjamo vodilno mesto. To pripisujemo usmerjenosti v izboljšave uporabniške izkušnje, konkurenčnim storitvam, dostavi do vrat, široki razpoložljivosti kontaktnih točk ter stalnim vlaganjem v infrastrukturo in tehnologijo.
Podobno tudi na segmentu logistike, kjer nudimo strankam sodobne in konkurenčne logistične storitve na trgih jugovzhodne Evrope, kjer je Intereuropa prisotna z lastno mrežo podjetij. Intereuropa je konec lanskega leta izvedla prvo redno linijo vlakovne kompozicije Luka Koper-Beograd-Luka Koper. S tem je omogočila strankam hitro, cenovno učinkovito ter zeleno logistiko prihodnosti v naši regiji. Prek železniške povezave z Beogradom in nato naprej proti Kopru se odpirajo možnosti alternativnega in krajšega dostopa do koprskega pristanišča, ki postaja vse pomembnejša vstopna točka za globalne trgovske tokove. Pomembna konkurenčna prednost Intereurope, izkušenega ponudnika celovitih logističnih storitev, je, da z lastno razvojno skupino skupaj s strankami zanje načrtuje in razvija poslovne scenarije, poslovne modele ter jih uspešno integrira v svoj informacijski sistem.
Pošta Slovenije je letos na World Post & Parcel Awards prejela nagrado »Svetovni poštni operater leta 2025«.
Na katere uspehe ste v zadnjem času kot generalni direktor najbolj ponosni?
Ponosni smo na številne majhne in velike korake (v relativno kratkem času) v smeri preoblikovanja v sodobno paketno-logistično družbo, kar je prepoznala tudi splošna in strokovna javnost. Ob številnih nagradah in priznanjih strokovne javnosti zagotovo izstopa nagrada »Svetovni poštni operater leta 2025«, ki jo je Pošta Slovenije letos prejela na World Post & Parcel Awards. Prejeto priznanje potrjuje, da smo na pravi poti strategije razvoja v smeri digitalizacije in avtomatizacije poslovanja ter zagotavljanja odlične uporabniške izkušnje, s ciljem ostati številka 1 v osebni dostavi paketov in širitvijo čezmejne logistike. V zadnjem obdobju smo znatno razširili mrežo prevzemno-oddajnih točk po državi. Uvedli smo prvo UI-glasovno asistentko – poimenovali smo jo PIA (Poštna interaktivna asistentka) – ki optimizira komunikacijo v kontaktnem centru za pomoč uporabnikom, z njo smo preoblikovali kontaktni center. Za ta projekt smo prejeli zlato nagrado DIGGIT v kategoriji umetna inteligenca in nagrado za najbolje izveden IT projekt Slovenskega društva Informatika, s čimer smo dobili tudi potrditev stroke, da smo razvili nekaj povsem inovativnega. Zelo smo ponosni tudi na nagrado za Najboljši logistični projekt leta 2025 za projekt »Optimizacija dostavnih točk«, ki predstavlja razvoj in uvedbo sistema za vizualizacijo, optimizacijo in navigacijo dostavnih poti ter s tem celovito digitalno preobrazbo dostavnega procesa.
Zahvaljujem se sodelavkam in sodelavcem, saj so omenjena priznanja in nagrade plod znanja, poguma in sodelovanja med sodelavkami in sodelavci v različnih oddelkih s skupnimi vrednotami in cilji, s čimer smo skupaj premikali meje digitalizacije. S svojimi inovacijami, investicijami in strateško usmeritvijo zagotavljamo kakovostne, učinkovite in sodobne poštne storitve ter ostajamo zavezani razvoju in napredku.
Poseben poudarek namenjate trajnostnemu razvoju. Kako vidite vlogo Pošte Slovenije pri razvoju trajnostne logistike in zmanjševanju ogljičnega odtisa?
Trajnostni cilji so v Skupini Pošta Slovenije že leta vtkani v korporativno strategijo. Zanesljiva, učinkovita in uporabniku prijazna distribucija pošiljk, vlaganja v boljše delovne pogoje za vse zaposlene, kibernetska varnost in zniževanje ogljičnega odtisa so neločljivo povezani z našim poslovanjem. Trenutno Skupina Pošta Slovenije v Sloveniji uporablja 100 % zeleno elektriko, izvaja ukrepe energetske učinkovitosti, gradi sončne elektrarne in skoraj četrtina našega voznega parka je elektrificiranega. Imamo največji vozni park električnih vozil v državi in ga še povečujemo.
Investiranje v preoblikovanje voznega parka s čistimi vozili, sončne elektrarne, digitalizacijo in avtomatizacijo poslovanja, operativno odličnost in trajnost ter širjenje mreže prevzemno-oddajnih točk so aktivnosti, ki prispevajo k zmanjševanju ogljičnega odtisa in Pošto Slovenije oz. celotno Skupino Pošta Slovenije približujejo skupnemu cilju podnebne nevtralnosti.
Imamo največji vozni park električnih vozil v državi in ga še povečujemo.
Kako v Pošti Slovenije skrbite za motivacijo in razvoj zaposlenih?
Močno in učinkovito Skupino Pošta Slovenije v prvi vrsti omogoča strokovnost in zavzetost sodelavk in sodelavcev, zato so naša prizadevanja vseskozi usmerjena v izboljšanje delovnih pogojev. Na primer, v zadnjih štirih letih se je povprečna plača pismonoše povišala za skoraj 50 %. Bistveno so se povišala tudi sredstva, namenjena napredovanju in nagrajevanju zaposlenih, pomembno so se povišale investicije v logistično opremo, e-vozila in službeno obleko. V letošnjem letu je bil izplačan najvišji regres do sedaj, znašal je 2.350 evrov, poleg tega so za izplačilo delovne uspešnosti rezervirana sredstva v višini 4 milijonov evrov, ki se zaposlenim izplačujejo kvartalno.
Za zaposlene organiziramo različna izobraževanja s področja novih tehnologij in nadgradnje digitalnih kompetenc. Vseskozi vzpodbujamo tudi aktiven življenjski slog sodelavk in sodelavcev. V okviru Promocije zdravja na delovnem mestu je sodelavcem na voljo udeležba na FIT-vikendih, ki združujejo zdravstvene terapije, športne aktivnosti in strokovna predavanja, s čimer predstavljajo celovit pristop k spodbujanju zdravja, psihofizičnega ravnovesja in medosebne povezanosti zaposlenih. Le-to krepimo tudi s poštnimi športnimi igrami in drugimi družabnimi in rekreativnimi dogodki, na katerih sodelujejo številni zaposleni.
Če bi morali z eno besedo opisati prihodnost Pošte Slovenije – katera bi to bila in zakaj?
Če mora biti le ena, potem: transformativna. Poštni operaterji se prepogosto prepočasi odzivajo na izjemno disruptivno in napredno okolje čezmejne spletne trgovine, države pa na spremenjene potrebe na področju pisemskih storitev, ki zahtevajo korenite spremembe poštne zakonodaje. Tako se tudi mnoge pošte v Evropi srečujejo s precejšnjimi pritiski na poslovanje.
Skupina Pošta Slovenije že izvaja projekte in iniciative za transformacijo družbe v agilnejšo paketno-logistično družbo s še več fokusa na odlični uporabniški izkušnji – a brez jasne strategije države, spremembe poštne zakonodaje in prepoznavanja pošte kot potencialne infrastrukture za regionalni razvoj in dostop do javnih storitev je dolgoročni obstoj poštnih operaterjev ogrožen. Zavedamo se, da uspešna transformacija zahteva celosten pristop, ki vključuje izvedbo razvojnih aktivnosti, a tudi podporo države, ki narekuje zakonodajno okolje.