Uspešno poslovanje malega gospodarstva

Okoli 185 tisoč subjektov malega gospodarstva ustvari 57 % dodane vrednosti

Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist pri Analitiki GZS

Malo gospodarstvo je v letu 2022 predstavljajo okoli 74,3 tisoč družb in 112 tisoč samostojnih podjetnikov, kar je bilo 1.000 več družb kot v letu 2021 in 5.550 več samostojnih podjetnikov kot v predhodnem letu. Finančne izkaze za leto 2022 je v roku (do konca marca 2023) predložilo 94 % družb in 44 % samostojnih podjetnikov, pri čemer jih 61 tisoč ni bilo zavezano k predložitvi, ker so beležili svoje poslovne odhodke na podlagi normiranih odhodkov. Njihov pomen je vsako leto večji, saj so prednosti te oblike poslovanja pomembne, še posebej v storitvenem sektorju. Izziv manjkajočih podatkov pa tudi otežuje spremljanje trendov poslovanja v času, saj so javno dostopni le podatki o samostojnih podjetnikih, ki predložijo letna poročila. Malo gospodarstvo kot celota je v 2022 ustvarilo 45 % celotnih prihodkov in 57 % dodane vrednosti ter je pri tem zaposlovalo 64 % zaposlenih.

Malo gospodarstvo je v 2022 ustvarilo 45 % celotnih prihodkov, 57 % dodane vrednosti in zaposlovalo 64 % zaposlenih.

Rast dodane vrednosti še višja pri samostojnih podjetnikih kot pri družbah

Gospodarske družbe (MSP) so ustvarile okoli 90 % dodane vrednosti malega gospodarstva ter so okrepile dodano vrednost za 10 % na 17,1 milijarde evrov. Njihova produktivnost je porasla za 8,7 % na skoraj 50 tisoč EUR. EBITDA se je okrepila bolj kot dodana vrednost, in sicer za 690 milijonov evrov na 6,3 milijarde evrov, neto dobiček pa je bil višji za 380 milijonov evrov in je znašal 3,4 milijarde evrov. Relativna rast je bila še nekoliko višja pri samostojnih podjetnikih, v kolikor upoštevamo iste v obeh letih. Prihodki pri teh so porasli skoraj za petino na 5,9 milijard evrov, ustvarjena dodana vrednost pa za 12 % na 1,6 milijarde evrov. EBITDA se je okrepila za desetino na 730 milijard evrov. Neto dobiček se je skoraj podvojil na 430 milijonov evrov. Zadolženost, ki ga meri razmerje neto dolg glede na EBITDA, se je v letu 2022 znižal na 1,7, kar pomeni, da povprečna družba odplača celoten finančni dolg z 19-mesečnim rokom. Na drugi strani je kratkoročni koeficient ostal pri 1,6, kar nakazuje na presežek likvidnosti družb.

Trgovina in predelovalne dejavnosti z najvišjo rastjo

SKD dejavnosti z najvišjo rastjo prodaje v malem gospodarstvu so bile trgovina (+2,2 milijarde evrov), predelovalne dejavnosti (+1,5 milijarde evrov), gradbeništvo (+1 milijarda evrov), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (+0,8 milijarde evrov), promet in skladiščenje (+0,6 milijarde evrov) in gostinstvo (+0,5 milijarde evrov). Že drugo zaporedno leto ni bilo dejavnosti, ki bi beležila padec prodaje.

Majhne trgovske družbe so bile nizko zadolžene.

Trgovina ostaja druga najpomembnejša SKD dejavnost po pomenu v BDP

Dejavnost trgovine je druga najpomembnejša v nacionalnem gospodarstvu (12 % ustvarjene dodane vrednosti) za predelovalnimi dejavnostmi, katerih delež znaša 22 %. Znotraj njenega deleža je najpomembnejši oddelek posredništva in trgovina na debelo (5,8 % DV), sledita trgovina na drobno (5 % DV) in trgovina z motornimi vozili (1,4 % DV). V dejavnosti je bilo aktivnih 27,4 tisoč poslovnih subjektov, od tega 58 % družb in 42 % samostojnih podjetnikov. Skupaj so ustvarili 1 milijardo evrov manj od petdesetih in 5,6 milijarde evrov dodane vrednosti. Trgovina je delovno intenzivna dejavnost, v kateri je bilo delovno aktivnih 116 tisoč posameznikov.

Nobena dejavnost že drugo leto zapored ni beležila padca prodaje.

Male trgovske družbe z višjo rastjo dodane vrednosti in EBITDA kot velike

V malem gospodarstvu v dejavnosti trgovine je bila dinamika poslovanja precej boljša kot pri velikih trgovskih družbah, saj so zadnje utrpele padec dodane vrednosti na segmentu maloprodaje naftnih derivatov. V prvih so se prihodki povečali za 17 %, dodana vrednost pa za 13 %. Obenem so manjše trgovske družbe ustvarile okoli 60 % dodane vrednosti v trgovini. EBITDA (1,4 milijarde evrov) je porasel za 14 %, prav toliko tudi neto dobiček, ki je skupaj znašal 837 milijonov evrov. Produktivnost dela je porasla za 8 % na 60 tisoč EUR. Majhne trgovske družbe so bile res nizko zadolžene, saj je bilo razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA pri 0,8.

V letu 2023 najvišja rast prodaje v trgovini z motornimi vozili

Ocenjujemo, da bo v letu 2023 najvišjo rast prodaje beležila trgovina z motornimi vozili (16 %, realno 10 %), medtem ko bo rast v posredništvu in trgovini na debelo nominalno visoka (+7 %), realno pa bo upadla (-1 %). V trgovini na drobno pričakujemo stagnacijo realne prodaje oz. prav tako 7-odstotno nominalno rast prodaje. Dodana vrednost v prvem oddelku naj bi zrasla za 14 %, v drugih dveh pa za okoli 9 %. Rast poslovanja v trgovini z motornimi vozili bodo spodbujala pretekla naročila dobavljenih vozil oziroma zmanjševanje zamud pri dobavah.