Shrani za kasnejše branje.
Energetske surovine so bile glavni razlog za padec skupnega indeksa svetovnih surovin v 2025, medtem ko so se pri hrani in kovinah cene povečale zaradi regionalnih podnebnih šokov ter vlaganj na področju umetne inteligence in zelenega prehoda. Konec leta so cene spet porasle.
Darja Močnik, Analitika GZS
Indeks cen surovin in energentov (Svetovna banka) se je v letu 2025 znižal za 6,5 % v primerjavi z letom 2024, merjeno v ameriških dolarjih. Za evropske kupce je bil padec stroškov še izrazitejši – indeks v evrih se je znižal za dobro desetino (10,9 %). Na to je ključno vplivala okrepljena vrednost evra, ki je v letu 2025 v povprečju pridobil 4,4 % vrednosti napram ameriškemu dolarju. Dinamika padanja cen se je v drugi polovici leta umirila, v zadnjem četrtletju 2025 pa je bila zabeležena celo rahla rast indeksa, kar nakazuje na spremembo trenda ob vstopu v leto 2026.
Glavni generator padca cen v letu 2025 so bile nedvomno energetske surovine, ki so v dolarjih v povprečju izgubile 11,3 % vrednosti. Surova nafta Brent se je zaradi presežne ponudbe in upočasnjenega povpraševanja v povprečju pocenila za 14,5 %. Medtem ko so bile evropske cene zemeljskega plina v letu 2025 v povprečju za 9,1 % višje kot leto prej, so bile decembra 2025 medletno za 31,6 % nižje, saj so se od julija naprej zniževale. Januar 2026 je razkril strukturno ranljivost stare celine. Kombinacija nepričakovanih hladnih tokov in ob zalogah – zasedenosti evropskih skladišč plina, ki je januarja znašala le 43,5 % – so cene plina poskočile za skoraj 30 %. Evropska kemična industrija ostaja ujeta v stroškovno asimetrijo, saj so cene plina v EU še vedno štirikrat višje kot v ZDA, kar neposredno ogroža energetsko intenzivno proizvodnjo in proizvodnjo gnojil.
Pri cenah kmetijskih surovin smo bili v letu 2025 priča izraziti cenovni divergenci. Medtem ko so se cene žitaric v dolarjih v 2025 znižale za 10,2 % (pšenica in soja za okoli desetino) zaradi dobrih letin, so se zvišale cene olj (sončnično za 20 %, sojino in repično za okoli 12 %, kokosovo olje za 63 %). Cene pijač so se v povprečju zvišale za 17,5 %, predvsem na račun kave arabica, ki je kot posledica suše v Braziliji in težav v Vietnamu poskočila za polovico, robusta pa za desetino. Cena kakava je v 2025 porasla za 6,4 % v primerjavi s predhodnim letom, medletno pa je bila decembra 2025 nižja za 44 % (zaradi doseženega zgodovinskega vrha cen v novembru in decembru 2024). Sektor hrane ostaja podvržen ekstremni spremenljivosti cen, ki jo narekujejo podnebne spremembe.
V 2026 evropski kupci lahko pričakujejo podražitve cen svetovnih surovin zaradi geopolitičnih razmer. V polno veljavo vstopa mehanizem CBAM, ki bo dodatno podražil uvoz energetsko intenzivnih surovin iz tretjih držav.
Med kovinami je bil cenovni trend posledica večjih vlaganj na področju umetne inteligence in zelenega prehoda ter šibkejših investicij na Kitajskem. Cene osnovnih kovin so v 2025 v dolarjih porasle za 7,1 % (medletno so bile decembra višje za 22 %). Cene bakra, ki velja za barometer globalnega gospodarstva, so bile decembra 2025 medletno višje za 32 %, v celem letu pa so porasle za 8,8 %. V letu 2026 analitiki napovedujejo nadaljevanje rasti cen bakra, saj je povpraševanje zaradi gradnje podatkovnih centrov in nadgradenj električnih omrežij visoko. Med industrijskimi kovinami so po rasti cen v letu 2025 izstopali še kositer s 13,3-odstotno rastjo, aluminij (+8,8 %) in cink (+3,3 %). Na drugi strani pa so nižjo ceno v 2025 zabeležili nikelj (-9,8 %), železova ruda (-8,4 %) in svinec (-5,2 %). To je bilo posledica šibkosti kitajskega nepremičninskega in gradbenega sektorja. V času negotovosti plemenite kovine ostajajo varno zatočišče, a njihova rast presega običajne okvire.
V 2026 evropski kupci lahko pričakujejo podražitve cen svetovnih surovin zaradi geopolitičnih razmer. Poleg tega v polno veljavo vstopa mehanizem CBAM (ogljična dajatev na mejah), ki bo dodatno podražil uvoz energetsko intenzivnih surovin iz tretjih držav. Ključne prioritete morajo postati geografska diverzifikacija dobavnih verig in aktivno finančno zavarovanje pred nihanji cen.
5 ključnih podatkov za Slovenijo1.
+0,2 odstotne točke (nov. 25-jan. 26) – poslovna klima v Sloveniji
Gospodarska klima se je na 3-mesečni ravni (nov. 25-jan. 26) izboljšala (za 1,7 o. t.) in je znašala 0,2 indeksne točke. Še v obdobju avg.-okt. 2025 je znašala -1,5 o.t., zaradi večjega padca poslovne klime v avgustu in septembru lani. V začetku letošnjega leta se je gospodarska klima okrepila in je znašala 0,7 indeksne točke. K izboljšanju gospodarske klime na četrtletni ravni je vplival porast zaupanja v trgovini na drobno (+7 o. t.), ob rasti prodaje v trgovini z živili (vpliv zimskega regresa), v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (+1,3 o. t.) ter zaupanje potrošnikov (+3,0 o. t.).
2.
-1,5 % (I-XI 25/I-XI 24) – industrijska proizvodnja
V prvih enajstih mesecih leta 2025 je bil skupen obseg industrijske proizvodnje medletno nižji za 1,5 %, k čemur je prispeval zmerni upad (-1,1 %) v predelovalnih dejavnostih, ki sicer predstavljajo večji del celotne industrijske proizvodnje. Nadaljnja šibkost proizvodnih gibanj je odraz pomanjkanja naročil in poslabšanega konkurenčnega položaja na trgih EU in izven EU, kjer pa se je PMI v predelovalnih dejavnostih območja evra v januarja izboljšal na 49,1. Na industrijsko proizvodnjo je minimalno vplivala nižja proizvodnja v oskrbi z električno energijo (-2,8 %) ter višja rast v rudarstvu (+2,3 %).
3.
+1,3 % (I-XI 2025/I-XI 2024) – prihodek storitvenih dejavnostih
V prvih enajstih mesecih leta 2025 je bil obseg prodaje realno za 1,3 % večji kot v istem obdobju lani. Rast v trgovini je znašala 2 %, v storitvenih dejavnostih pa 1,1 %. Obseg prodaje se je povečal v štirih od šestih skupin storitvenih dejavnosti, najbolj v strokovnih znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 3,8 %), kjer izstopa arhitekturno in tehnično projektiranje (+7,4 %). Rast prihodkov je bila zabeležena v IKT dejavnostih (2,6 %), predvsem v računalniškem programiranju in drugih informacijskih dejavnostih (okoli +6 %). Skromna rast je bila v gostinstvu ter prometu in skladiščenju (+0,4 %). V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih je bil zabeležen 1,4-odstoten upad prodaje, na kar je vplival upad pri pisarniških in spremljajočih dejavnostih (-11 %), zaposlitvenih dejavnostih (-6,7 %) ter v dejavnosti poslovanja z nepremičninami (-6,7 %).
4.
+10,4 % (I-XI 2025/I-XI 2024) – vrednost gradbenih del
Obseg opravljenih gradbenih del je v prvih enajstih mesecih leta 2025 porasel za desetino, pri čemer je bil novembra medletno višji za 12,2 % in predstavlja sedmo zaporedno mesečno rast na letni ravni. Povečanje je posledica rasti specialnih gradbenih del (14,9 %), višje gradnje stavb (za desetino) kot tudi gradnje inženirskih objektov (7,3 %). Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe (brez gradbeno-inženirskih objektov) je bilo v Sloveniji v letu 2025 za 1,7 % večje kot leta 2024, kar je prvi porast po treh letih upadanja. Merjeno po skupni površini stavb pa je bila z gradbenimi dovoljenji predvidena površina nižja za 6,4 %.
5.
+6,6 % (I-XI 2025/I-XI 2024) – povprečna bruto plača
Podatki o gibanju nominalnih bruto plač v Sloveniji kažejo, da je medletna rast novembrske plače, ki je bila izplačana decembra, dosegla 3 % (neto: +1 %), na kar je vplivala uvedba zimskega regresa, ki sicer ne spada v del plače, ker je prost dohodnine in socialnih prispevkov. V prvih enajstih mesecih leta 2025 je povprečna bruto plača porasla za 6,6 % (neto +5,9 %). Rast bruto plač je v zasebnem sektorju dosegla 4,7 %, kar je posledica pomanjkanja delovne sile in učinka uskladitve minimalne plače ter je nižja od rasti plač v sektorju država (+11,2 %). Višja rast (predvsem v sektorju države) je bila posledica sprememb plačnega sistema za javne uslužbence.
|
Povpr. bruto plača, I-XI 2025 |
– Zasebni sektor |
– Javni sektor |
Povpr. neto plača, I-XI 2025 |
|
2.512,78 EUR |
2.347,55 EUR |
2.868,33 EUR |
1.586,81 EUR |
*Upoštevani statistični podatki, znani do 2. 2. 2026