Shrani za kasnejše branje.
Podjetja v dejavnosti sejmov in srečanj večino kadra izobražujejo preko prakse, prenos znanja poteka preko mentorjev, ki so si znanja pridobili s praktičnim delom.
Darja Kocbek
Industrija sejmov in srečanj se sooča s pomanjkanjem kadrov tudi zato, ker je bila dejavnost v času epidemije covida-19 zaprta. Ker ni bilo dela, so bila nekatera podjetja zaradi finančnih težav celo prisiljena prenehati s poslovanjem, zaposleni pa so se prekvalificirali in si poiskali zaposlitev v drugih panogah. »Kadrov, ki bi imeli celovitejše predznanje za kompetentno opravljanje našega dela, na trgu dela ni. Delo na sejmih namreč ne zahteva samo enega specifičnega tehničnega znanja, ampak nabor več znanj, s katerimi si zaposleni lahko na terenu pomagajo v vedno novih situacijah,« razlaga Gorazd Kobi, direktor podjetja Kobi interieri.
Večina zaposlenih se stroke priuči v podjetju
Tako je po njegovi oceni najbolje, da imajo novi zaposleni strokovno izobrazbo ali daljšo prakso v eni izmed tehničnih strok. Svoje znanje v tem primeru lažje in hitreje nadgradijo še s strokami, s katerimi imajo opravka. »Večina zaposlenih se naše stroke priuči v podjetju, kjer starejši zaposleni skozi delo učijo mlajše kolege. Z njimi izmenjujejo številne izkušnje, s čimer mlajši sodelavci sčasoma dosežejo zaželeno raven znanja, pridnost in odgovornost,« pravi Gorazd Kobi. Vsekakor jim v podjetju najbolj primanjkuje mladih iz tehničnih šol.
Večina zaposlenih se stroke priuči od starejših kolegov, s katerimi si izmenjujejo izkušnje, pravi Gorazd Kobi. Foto:; arhiv Kobi interieri
Z izobraževalnimi ustanovami podjetje Kobi interieri še nima vzpostavljenega sistemskega sodelovanja. Posredno si kadre zagotavljajo preko tehničnih in strokovnih šol elektro-strojne in lesne smeri. V teh šolah namreč učenci dobijo vsaj osnovna delna znanja, ki jih v podjetju najbolj potrebujejo. Direktno pa izobraževanja, prek katerega bi dobili vsaj približno pripravljen kader, po besedah Gorazda Kobija v Sloveniji ni.
Kader, ki ima strokovno izobrazbo ali daljšo prakso v eni od tehničnih strok, lažje in hitreje nadgradi svoje znanje še s strokami, s katerimi imajo opravka.
»Novi poklici v naši panogi še niso zahtevani ali nujno potrebni. Tehnologije gradenj stojnic so namreč tradicionalne in na tem področju ni zaznati večjih sprememb ali tehnoloških preskokov,« razlaga. Po njegovih besedah so nova znanja bolj zaželena oziroma prisotna v podpornih vsebinskih dejavnostih. Te pa zagotavljajo zunanje agencije in podjetja za kreacijo vsebin, ki se na sejemskih stojnicah predstavljajo.
Glavni cilji družbe Kobi interieri na področju kadrov v letošnjem letu so izpopolniti znanja obstoječe ekipe, skrb za čim boljše delovne pogoje za zaposlene ter vedno imeti odprte oči za nov potencialno dober kader.
Delo na sejmih zahteva ob specifičnem tehničnem znanju še cel nabor znanj, s katerimi si zaposleni lahko na terenu pomagajo. Foto: arhiv Kobi interieri
Ta poklic zahteva celega človeka
Martin Cvetko, direktor podjetja Prozvok, pojasnjuje, da morajo vsa podjetja v dejavnosti načrtno delati s kadri. Tehnike morajo pričeti izobraževati že v srednješolskih letih, saj se le na ta način oblikuje človeka, ki bi mu bilo to delo tudi način življenja. »Ta poklic zahteva celega človeka, ki ima znanja, ki rad dela svobodno in raznoliko delo. Človek mora biti kreativen in mora sprejeti dejstvo, da poteka učenje skozi vse delovno obdobje,« razlaga.
Hitro menjavanje tehnologij zahteva sprotno prilagajanje in učenje kadrov.
Večino kadra v dejavnosti izobražujejo preko prakse, prenos znanja poteka prek mentorjev, ki so si z delom pridobili znanja. V preteklosti pa so bili generatorji znanja javni zavodi, kjer so se kadri načrtno razvijali (Cankarjev dom, gledališča, RTV Slovenija …). »V naši industriji imamo naslednje kadre: monter prireditvenih konstrukcij, plezalci, ki delajo na višini, imenovani tudi riggerji, viličaristi, skladiščniki, tonski tehnik, lučni tehnik, video tehnik, pirotehnik, video džokej (VJ), ki pripravlja video vsebine, ki se vrtijo na led zaslonih, 3D designer, ki dogodek izriše v 3D obliki,« našteva Martin Cvetko.
Nekaj teh profilov po njegovih besedah izobražuje Višja šola za medijsko produkcijo IAM. »V času epidemije covida-19 je po grobih ocenah dejavnost zapustila tretjina zaposlenih. Posledice občutimo zdaj. Predvsem nam primanjkuje usposobljenih tehnikov. Potrebno bo še veliko časa, da se bo ta vrzel zapolnila. Ker se tehnologije hitro menjajo, je potrebno sprotno prilagajanje in učenje kadrov, prav tako pa je delo zelo zahtevno, saj se ga veliko opravi tudi v nočnem času. Običajno dela potekajo tudi med prazniki in vikendi, ko so dogodki,« pojasnjuje Martin Cvetko.
Poklic zahteva celega človeka, ki mora biti kreativen in se je pripravljen ves čas učiti.
V podjetju Prozvok v zimskem času vsako leto za zaposlene pripravijo izobraževanje za obnovo znanja. Organizirajo tudi skupinske sestanke, na katerih se pogovorijo o problemih in iščejo skupne rešitve za tiste probleme, ki so se pojavili v pretekli sezoni. »Veliko se tudi pogovarjamo, na kakšen način delo optimizirati, da bo za ekipo optimizirano in lažje za opraviti,« pravi Martin Cvetko.
