Shrani za kasnejše branje.
V zdravilišča v celjski regiji poleg domačih gostov prihajajo predvsem gostje iz sosednjih in drugih evropskih držav, večina se pripelje z avtomobilom.
Darja Kocbek
Zdraviliški turizem je ena od pomembnih gospodarskih dejavnosti v celjski regiji. Poleg domačih gostov prihajajo k njim na oddih predvsem gostje iz sosednjih držav, pa tudi iz drugih evropskih držav. V glavnem se pripeljejo z osebnimi avtomobili. Zdravilišča svojo ponudbo povezujejo s turistično ponudbo v bližnji in širši okolici. Z obiskom v letu 2023 so zadovoljni.
Terme Olimia z bližnjih letališč za goste po naročilu uredijo tudi prevoz
V Termah Olimia so presegli pričakovanja in začrtane cilje. Tujih nočitev so ustvarili kar 32,1 odstotka več kot v letu 2022. Domačih gostov pa so lani zabeležili nekoliko manj kot predlani, ko so ti v zdraviliščih lahko koristili turistične bone. Vseh nočitev so lani ne glede na to zabeležili več kot predlani.
V Termah Olimia gostom, ki prihajajo z bližnjih letališč, po naročilu uredijo tudi prevoz.
Foto: Terme Olimia
Poleg domačih gostov Terme Olimia tradicionalno najpogosteje obiskujejo italijanski gostje, sledijo Hrvati in Avstrijci. V poletnih mesecih lani so zabeležili bistveno povečanje števila gostov iz Nizozemske in Belgije, v celotnem letu pa tudi gostov iz Poljske in Češke. »Ker so naši primarni tuji trgi – Italija, Avstrija in Hrvaška, relativno blizu Slovenije, večina na oddih prihaja z osebnimi avtomobili. Do Term Olimia se lahko pripeljejo tudi z vlakom, kar večkrat koristijo slovenski enodnevni obiskovalci. Za goste, ki k nam prihajajo z bližnjih letališč, po naročilu uredimo tudi prevoz,« nam je pojasnil Ambrož Potočnik, specialist za marketing v Termah Olimia.
Lani so gostom ponudili novi tobogan v Termalnem parku Aqualuna. V letošnjem letu načrtujejo gradnjo novega bazenskega kompleksa ob Hotelu Breza. Odprtje načrtujejo jeseni, ocenjena vrednost celotne investicije pa je 3 do 4 milijone evrov. »Največ pozornosti je lani gotovo pritegnila informacija o investiciji v nov družinski hotel, za katerega smo trenutno v fazi projektiranja in iskanja arhitekturnih rešitev. Računamo, da bomo z gradnjo lahko začeli konec letošnjega leta. To bo družinski hotel s 4 zvezdicami superior,« pojasnjuje Ambrož Potočnik.
V Termah Olimia letos načrtujejo gradnjo novega bazenskega kompleksa ob Hotelu Breza. Odprli naj bi ga to jesen.
Konceptualno in vsebinsko bo namenjen družinam z otroki. Umeščen bo v prostor pod gozdom na območje nad ribniki med Aparthotelom Rosa in Vasjo Lipa. Za ta projekt so se v Termah Olimia odločili, ker je na trgu povpraševanje po tovrstni ponudbi, obenem pa želijo funkcionalno zaključiti posamezne vsebinske sklope, ki sodijo skupaj. Nov hotel bo s svojo ponudbo navezan na bazenski del Termalije Family fun.
»Hotel Sotelia bo s tem končno lahko v kombinaciji z Wellnessom Orhidelia, kamor je že sedaj omejen vstop mlajšim od 15 let, postal hotel samo za odrasle (adults only hotel), medtem ko bomo Hotel Breza, kjer se nahaja zdravstveni del in v katerem bivajo v večji meri starejši gosti in skupine, navezali na novi bazen ob Brezi,« nam je pojasnil Ambrož Potočnik. Na ta način bo po njegovih besedah vsaka od omenjenih struktur gostov lahko koristila vsebino, ki ji je pisana na kožo, brez da bi motili drug drugega, kar bo posledično pomenilo višji nivo storitve za vsakega gosta.
S funkcionalno zaključitvijo posameznih vsebinskih sklopov bodo v Termah Olimia gostom ponudili višji nivo storitve.
Foto: Nino Verdnik
Investicijo za dograditev hotela skupaj s povezovalnim hodnikom, nakupom zemljišča, projekti in vsem ostalim, kar sodi zraven, v Termah Olimia ocenjujejo na 25 do 30 milijonov evrov. Terminski plan in samo odprtje hotela za goste bo zagotovo odvisen tudi od razmer na trgu, predvsem od razpoložljivosti gradbenih podjetij, kjer je trenutno precej pomanjkanja zmogljivosti, in posledično so njihove cene neupravičeno visoke.
Hotelsko večerjo je mogoče zamenjati za večerjo pri lokalnem ponudniku
Gostje Term Olimia v okviru namestitvenih paketov lahko izberejo obisk in storitve lokalnih ponudnikov (hotelsko večerjo na primer lahko zamenjajo za večerjo pri ponudniku). Obiske lokalnih ponudnikov po besedah Ambroža Potočnika spodbujajo tudi z raznimi popusti za člane programa zvestobe Wellcard Olimia. Gostom na več info točkah predstavljajo lokalne ponudnike ter kulturne in naravne znamenitosti v okolici, prav tako pa v okviru animacijskih vsebin za goste organizirajo vodene izlete v okolici. »Ponujamo tudi možnost najema koles in e-koles, celotna destinacija ima namreč dobro razvejano mrežo kolesarskih poti, ki kolesarje vodijo tudi mimo vseh ponudnikov,« nam je povedal Potočnik.
Zdraviliški turizem je po njegovih besedah ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v Podčetrtku, pa tudi širše na Kozjanskem in Obsotelju. V Termah Olimia so veseli, da dobro sodelujejo z občino, regijo in vsemi lokalnimi ponudniki iz regije. »Ravno to dopolnjevanje in sodelovanje sta ključni prednosti naše destinacije in tudi zato je Podčetrtek prepoznavna in priljubljena slovenska turistična destinacija,« pravi Ambrož Potočnik.
V Termah Dobrna dopustujejo gostje, ki cenijo edinstveno naravo
Z zasedenostjo v letu 2023 so zelo zadovoljni tudi v Termah Dobrna, saj je bila večja kot leto prej. V leto 2024 zrejo optimistično, saj so že januarja beležili dodaten dvig zasedenosti glede na primerjalno obdobje lanskega leta. »Terme Dobrna za svoje dopustovanje izbirajo gostje, ki cenijo edinstveno naravo, ki nas obdaja in razvajanje v termalni vodi. Z dopolnitvijo naše butične in wellness ponudbe nas obišče tudi vse več gostov, ki iščejo edinstvena doživetja, butično namestitev in pristen stik z naravo,« razlaga Nina Koleša iz oddelka za marketing.
V termah se zavedajo pomena povezovanja s turističnimi ponudniki v svoji ožji in širši okolici.
Gostje po večini prihajajo iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije in Hrvaške. Prihajajo z lastnim prevozom ali v organiziranih skupinah. Največ zanimanja je za bivanje v prenovljenem historičnem Hotelu Švicarija, ki je svoja vrata odprl v marcu 2023.
V skrbi za ohranitev kulturne dediščine zdravilišča in s ciljem slediti trajnostnemu razvoju na področju butične turistične ponudbe so v letu 2020 začeli izvajati projekt obuditve nekaterih spomeniško zaščitenih stavb. V letu 2020 so prenovili in odprli nekdanjo vilo Gosposka hiša, kasneje Šenoa. Zdaj je Boutique Hotel Dobrna 4*. V letu 2021 so prenovili in odprli apartmaje Spa Suite Dobrna. Prenovili in odprli so pitnik termalne vode, ki se nahaja v 200-letnem parku.
V Termah Dobrna gostom ponujajo edinstvena doživetja, butično namestitev in pristen stik z naravo.
Foto: Terme Dobrna
V letu 2023 so prenovili Hotel Švicarija 4* iz leta 1872, ki je svoje ime dobil po značilnih karakteristikah švicarske hiše. V decembru 2023 so pričeli s prenovo nekdanje kavarne, zgrajene in dozidane med leti 1847 in 1860, »Mlečna Marjanca«. Večja investicija v letu 2024 bo tudi obnova nekdanjih mizarskih delavnic iz okoli leta 1860 in sprememba v butični namestitveni objekt.
»V Termah Dobrna se povezujemo s turističnimi ponudniki tako v ožji kot širši okolici. Sodelujemo z lokalnimi turističnimi kmetijami, znamenitostmi kraja, povezujemo se s Celjskim gradom, mestom Velenje,« razlaga Nina Koleša.
Thermana Laško je kljub poplavam lansko leto zaključila pozitivno
Družbo Thermana Laško so lani katastrofalne poplave doletele na vrhuncu turistične sezone. Utrpeli so ogromno škodo, ki je skupaj z izgubljenimi prihodki prerasla 7 milijonov evrov. Kljub temu so leto 2023 zaključili pozitivno. »Do poplav smo poslovali nad pričakovanji. Družba je v prvih sedmih mesecih leta 2023 realizirala 1,3 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 16 odstotkov več kot v enakem obdobju 2022. Zaradi zaprtja bazenov in posledično zaradi nedelujočih programov smo v mesecih avgust, september in oktober beležili izpad prihodkov v okvirni višini 2 milijona evrov,« nam je povedala vodja marketinga Nina Pader Topole.
Po prvi oceni so realizirali 28,5 milijona evrov prihodkov, kar je več od planiranega. Brez poplav bi bilo leto 2023 za družbo Thermana Laško eno izmed najbolj izjemnih let. Za leto 2024, ko slavijo 170 let obstoja, si želijo, da bi bilo mirno, brez okoljskih, družbenopolitičnih, energetskih ali kakšnih drugih pretresov.
.jpg)
V Thermani Laško opažajo, da se število obiskovalcev s trgov, kot so Češka, Madžarska in Poljska, povečuje.
Foto: Thermana Laško
Odpirajo se novi trgi
»Glavnina naših gostov prihaja iz bližnjih in sosednjih držav. Poleg slovenskih gostov so to italijanski, avstrijski, hrvaški, srbski, bosanski, nemški gostje in gostje z držav Beneluxa,« pravi Nina Pader Topole. Zelo lepo se po njenih besedah odpirajo trgi, kot so Češka, Madžarska, Poljska, saj njihovo število narašča. Večina gostov v Laško pripotuje z osebnimi avtomobili, trajnostno ozaveščeni se pripeljejo z vlakom, s katerim je Laško dobro povezano, tako se s problemom slabih povezav na letališču Brnik ne soočajo.
Družba Thermana Laško, ki jo vodi predsednica uprave Mojca Leskovar, v letu 2024 slavi 170 let obstoja.
Foto: Thermana Laško
V družbi Thermana Laško v fazah obnavljajo hotel Zdravilišče Laško. Zasajajo drevesa prihodnosti, med drugimi jih je v parku zasadil tudi sloviti košarkar Goran Dragić. Gostom ponujajo programe in tretmaje, ki so značilni le zanje, na primer pivovski wellness in kulinarika.
V Rogaški Slatini bodo v letošnjem letu odprli novo turistično atrakcijo Razgledni stolp Kristal, za katero pričakujejo, da jo bo obiskalo veliko enodnevnih gostov.
Rogaška Slatina in njena zdravilišča so lahko ključna turistična privlačnost regije
Zdraviliški turizem je pomembna gospodarska panoga tudi v Rogaški Slatini, ki je znana po svojih termalnih vrelcih in zdravilnih učinkih mineralne vode. »Zdraviliški turizem prispeva k ustvarjanju delovnih mest in dohodku na lokalni ravni. Zagotavlja zaposlitev v hotelirstvu, restavracijah, wellness centrih, medicinskih ustanovah in drugih povezanih sektorjih,« nam je povedal Dino Markovinovič, direktor Javnega zavoda za turizem in kulturo. Rogaška Slatina in njena zdravilišča so po njegovih besedah lahko ključna turistična privlačnost regije, kar povečuje število obiskovalcev in generira turistične prihodke. Razvoj zdraviliškega turizma zahteva tudi nenehne investicije v infrastrukturo, storitve in promocijo destinacije, kar lahko spodbuja širši razvoj regije.
Zdraviliški turizem prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest in k dohodku na lokalni ravni. Za njegov razvoj pa so potrebne nenehne investicije v infrastrukturo.
V Rogaški Slatini so lani našteli približno toliko gostov kot v letu 2019. Ob upoštevanju geopolitičnih razmer so z obiskom zadovoljni. V letošnjem letu pričakujejo bistveno povečanje števila enodnevnih gostov, saj bodo odprli novo turistično atrakcijo Razgledni stolp Kristal. Med novostmi velja omeniti še Bobrov center, ki so ga odprli ob bivšem Vonarskem jezeru in predstavlja rastlinske in živalske habitate Obsotelja. Na tako imenovanih mehkih vsebinah so lansirali Rogaško formulo zdravja, Steklarsko južno ter projekcijsko mapiranje, hkrati so obnovili muzejske zbirke v reprezentativnem objektu Anin dvor.
