Shrani za kasnejše branje.
Stanje elektroenergetskega sistema je odlično, pravijo na Energetski zbornici Slovenije. Investicije, načrtovane v naslednjem desetletnem obdobju, pa bodo to še izboljšale.
Barbara Perko, Darja Kocbek, Nina Šprohar
»Elektrodistribucijsko omrežje v Sloveniji je glede na razpoložljive vire za vzdrževanje in razvoj omrežja, v zelo dobrem stanju, kar pomeni, da našim uporabnikom dnevno zagotavljamo zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo. Zaradi priključevanja razpršenih virov električne energije, toplotnih črpalk in polnilnih postaj za električna vozila, pa bo potrebno elektroenergetsko infrastrukturo razširiti in obnoviti v smislu ojačitev prenosnih zmogljivosti nizkonapetostnih in srednjenapetostnih vodov in transformatorskih postaj. Pri tem se tudi poslužujemo naprednih tehnologij v smislu avtomatizacije omrežja, vgrajevanja pametnih števcev, uporabe raznih programskih orodij itd.,« razmere opišejo v GIZ distribucije električne energije. Pri pripravi razvojnih načrtov so sledili potrebam iz Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN) in na tej osnovi pripravili načrt investicij.
»Če se osredotočimo na proizvodne tehnologije, je največji problem zmožnost distribucijskega omrežja glede priključevanja razpršenih OVE. V novem 10-letnem razvojnem načrtu distribucijskega omrežja 2025-2034 so predvidene investicije, ki bi v veliki večini odpravile te probleme. Treba pa se je zavedati, da bodo te povečane investicije pomenile tudi višjo omrežnino za uporabo elektroenergetskih omrežij, ki jo bodo plačevali končni porabniki električne energije,« dodajajo na Energetski zbornici Slovenije (EZS). »Prenosno omrežje ima dovolj kapacitet za priključevanje novih, velikih proizvodnih enot, tudi JEK 2 do moči 1.300 MW. Tveganje je predvsem na časovni vzpostavitvi priključnih vodov od novih, velikih proizvodnih enot do točke priklopa na prenosnem omrežju. Trenutna slaba praksa v naši državi in tudi v državah članicah EU je izjemno dolgo umeščanje teh priključnih vodov v prostor, kar lahko traja 10 let in več,« opozarjajo na EZS.
Stanje elektroenergetskega sistema ocenjujejo več kot odlično. »To potrjuje indeks svetovne energetske trileme za leto 2024 (World Energy Trilemma Index 2024), ki ga izdaja Svetovni energetski svet (World Energy Council – WEC), kjer na lestvici Slovenija zaseda odlično 11. mesto v svetovnem merilu. Razvrstitev temelji na treh ključnih razsežnostih: energetska varnost, energetska pravičnost in trajnost energetskih sistemov.
Potrebna vlaganja v obdobju 2025-34 (v mio EUR)
|
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
2025-34 |
|
|
Elektro Celje |
59,8 |
64,6 |
69,6 |
71,7 |
104,1 |
111,7 |
118 |
123,2 |
130,7 |
143,6 |
996,9 |
|
Elektro Gorenjska |
40,4 |
50,7 |
54,7 |
52,4 |
46,8 |
46,8 |
46,8 |
48,5 |
49,6 |
51,2 |
487,8 |
|
Elektro Ljubljana |
79,7 |
100,9 |
118,1 |
128,3 |
127,7 |
125,3 |
125,7 |
125,4 |
125,4 |
125,1 |
1181,6 |
|
Elektro Maribor |
63,4 |
75,1 |
89,2 |
114,4 |
130,9 |
160,9 |
164,7 |
166,9 |
171 |
178,4 |
1314,9 |
|
Elektro Primorska |
37,9 |
40,9 |
44,8 |
40,3 |
48,3 |
50,8 |
55,1 |
55,3 |
57,6 |
64,3 |
495,5 |
|
Skupai |
281,2 |
332,2 |
376,4 |
407 |
457,9 |
495,4 |
510,4 |
519,3 |
534,2 |
562,7 |
4476,7 |
Podatki o potrebnih vlaganjih iz predloga Razvojnega načrta distribucijskega sistema
Načrtujejo povsem vodikovodni sistem
Ko govorimo o plinovodnem omrežju, bodo v prihodnje, kot v ostalih zahodno evropskih državah, imele prednost investicije v omrežja zelenega prehoda, med katera zanesljivo sodijo vodikovodni sistemi in vodikova infrastruktura. »Bistveni pogoj za njihovo realizacijo je ta, da morajo imeti omrežja na eni strani v naprej prepoznane vire zelene energije in na drugi strani poznano porabo. Torej postaja pomemben element energetskih omrežij prihodnosti sektorsko povezovanje v celotni verigi,« pravijo na EZS
Družba Plinovodi je zelo hitro pristopila k procesom zelenega prehoda in zagotavljanja prihodnjega odjema OVE plinov iz omrežja za slovenske uporabnike in za vključevanje v evropske plinske tokove z OVE plini in vodikom. »Nabor projektov je raznovrsten. Zeleni prehod zahteva povezovanje sektorjev v celotni verigi, od proizvodnje, preko prenosa in transporta do same uporabe plina in vodika. Prav zato gre za projekte, ki so za sistemskega operaterja prenosnega sistema plina vezani predvsem na pripravo obstoječega omrežja, njegovo nadgradnjo in rekonstrukcije ter načrtovanje novogradenj že povsem vodikovodnega sistema,« o investicijah povedo v družbi Plinovodi.
V prihodnjih desetih letih bo treba izvesti več nujno potrebnih investicij v nizkonapetostno omrežje, ki je trenutno v najslabši kondiciji.
Število priklopov je omejeno
Lani so se podjetja soočala z navalom vlog za izgradnjo sončnih elektrarn, saj se je zaključil sistem net meteringa. Število zavrnitev se je v primerjavi z obdobjem izpred nekaj let povečalo. »Realno je število možnih priklopov omejeno glede na mesto priklopa. Tako na mestih, ki so daleč od transformatorske postaje, v distribucijskem omrežju, kjer je že večje število priključenih proizvodnih virov, ni možno priklopiti vira, ki bi energijo oddajal v omrežje. V kolikor je to gospodinjski odjemalec, lahko sončno elektrarno še vedno postavi v kombinaciji s hranilnikom in obratuje tako, da energije ne oddaja v omrežje. S tem si še vedno lahko zniža stroške oskrbe z električno energijo, saj energijo kupuje in jemlje iz omrežja samo takrat, ko je ima premalo, pa še takrat lahko odjem zaradi hranilnika prilagodi tako, da to naredi z najnižjimi stroški (ko je cena energije in strošek uporabe omrežja najnižji),« svetujejo v GIZ distribucije električne energije.
Več kot 4 mrd evrov v 10 letih
Elektrodistribucijska podjetja bodo v prihodnjih desetih letih morala izvesti več nujno potrebnih investicij, predvsem za investicije v nizkonapetostno omrežje, ki je pri nas trenutno v najslabši kondiciji. »Predlog investicij in potrebna sredstva v naslednjem 10-letnem obdobju so navedena v osnutku razvojnega načrta distribucijskega sistema električne energije, ki je v fazi javnega posvetovanja. Razvojni načrt distribucijskega sistema (RN) sledi ciljem zapisanim v Celovitem nacionalnem energetsko in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN),« o tem, koliko sredstev bi potrebovali za izvedbo vseh nujno potrebnih investicij, odgovarjajo v GIZ distribucije električne energije.
Investicije v omrežja zelenega prehoda bodo imela v prihodnje prednost. Mednje sodijo tudi vodikovodni sistemi in vodikova infrastruktura.
Foto: arhiv Plinovodi
Številne naložbe že letos
Elektro Ljubljana namerava letos v omrežje investirati slabih 70 milijonov evrov. Med pomembnejšimi večjimi investicijami je izgradnja 154 kilometrov srednjenapetostnega omrežja, 176 distribucijskih transformatorskih postaj in 263 kilometrov nizkonapetostnega omrežja. Omenjene investicije bodo izboljšale kakovost elektroenergetske oskrbe obstoječih uporabnikov in omogočile priključevanje novih uporabnikov s poudarkom na priključevanju samooskrbnih proizvodnih virov in električnih polnilnih postaj za električna vozila. Vgradili bodo tudi 36.000 naprednih merilnih naprav pri končnih uporabnikih, opremili 350 transformatorskih postaj s podatkovnimi koncentratorji in sumarnimi števci ter zamenjali merilne naprave na 300 merilnih mestih industrijskih odjemalcev. Elektro Ljubljana investicije izvaja glede na prioritete, največ težav pa opažajo na prostozračnem omrežju, ki je izpostavljeno vremenskim ujmam.
Elektrodistribucijska podjetja bodo v letošnjem letu izvedla številne večmilijonske investicije tako v nizkonapetostno kot srednjenapetostno omrežje.
Elektro Gorenjska namerava v izgradnjo srednjenapetostnega in nizkonapetostnega omrežja letos vložiti 8,2 milijona evrov, v izgradnjo transformatorskih postaj pa 3,9 milijona evrov. Omenjene investicije pomenijo 70 kilometrov nizkonapetostnega omrežja ter 42 na novo zgrajenih ali posodobljenih transformatorskih postaj.
Družbi Elektro Gorenjska in Elektro Primorska bosta izpeljali skupno investicijo, in sicer projekt izgradnje 20 kV kablovoda skozi železniški predor Bohinj–Podbrdo, ki bo povezal Gorenjsko in Primorsko.
Elektro Primorska posodablja elektroenergetsko omrežje skladno z naraščajočo porabo električne energije iz obnovljivih virov. Dobrih 4,5 milijona evrov, ki so jih pridobili na prvem razpisu NOO, bodo namenili izgradnji 91 kilometrov nizkonapetostnega omrežja, 19 transformatorskih postaj moči 250 kVA, 30 transformatorskih postaj moči 400 do 630 kVA ter 10 transformatorskih postaj moči 1000 kVA.
V Elektro Celje bodo letos zgradili dobrih 200 kilometrov nizkonapetostnega omrežja. Naložba, ki bo znašala dobrih 18 milijonov evrov, bo vključevala tudi 41 transformatorskih postaj moči 250 kVA, 56 transformatorskih postaj moči 400 do 630 kVA ter 32 transformatorskih postaj moči 1.000 kVA.
V Elektro Maribor letos načrtujejo vlaganja v distribucijsko omrežje v višini 26 milijonov evrov, od tega devet milijonov evrov v gradnjo novega omrežja in 17 milijonov evrov v rekonstrukcijo obstoječega. Obeta se izgradnja 37 kilometrov novih vodov in rekonstrukcija 106 kilometrov vodov srednjenapetostnega omrežja ter izgradnja 37,5 kilometra nizkonapetostnega omrežja in 155 kilometrov rekonstrukcije. Prenovili oziroma posodobili bodo tudi 78 transformatorskih postaj.
Število zavrnjenih vlog za postavitev sončne elektrarne se je lani povečalo. Število možnih priklopov je namreč omejeno glede na mesto priklopa.
Foto: Deositphotos
Po lanskoletnih poplavah ostalo nekaj šibkih točk
Distribucijsko omrežje je lani utrpelo veliko škode v poplavah. »Glede lanskoletnih poplav je elektroenergetsko omrežje v celoti sanirano. Šibke točke so pri prenosnem omrežju vedno v morebitnem plazenju na lokacijah, kjer stojijo stebri visokonapetostnih daljnovodov, kar je nemogoče predvideti in odpraviti, pri distribucijskem omrežju pa trase daljnovodov in kablovodov srednje napetosti tam, kjer se pričakujejo poplave tudi v bodoče,« pojasnjujejo na Energetski zbornici Slovenije.
»Na področjih, ki so bila prizadeta v lanskih poplavah, smo vsem uporabnikom omogočili in zagotovili zanesljivo oskrbo z električno energijo. Sanacijska dela še vedno potekajo, in sicer sledimo ostalim izvajalcem pri sanacijskih delih. Pomembno je tudi, da sledimo postopkom umeščanja v prostor in se usklajujemo z ostalimi izvajalci infrastrukture, ki je bila uničena v poplavah. Seveda pa kontinuirano potekajo tudi novogradnje v skladu s plani investicij,« pravijo v GIZ distribucije električne energije.
