Shrani za kasnejše branje.
Do konca leta 2023 smo uspešno zaključili pogajanja v sedmih gospodarskih dejavnostih, v letu 2024 jih nadaljujemo še za vrsto drugih dejavnosti.
mag. Štefan Belingar, Analitika GZS
Kolektivne pogodbe so zaradi svojega učinkovanja poleg Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) najpomembnejši nacionalno delovno pravni vir.
Čeprav ne nastajajo kot zakon, ampak kot pogodba, imajo učinek zakona (Zakon o kolektivnih pogodbah). Uresničujejo enega izmed temeljnih načel delovnega prava – pogodbeno svobodo socialnih partnerjev pri urejanju delovnih razmerij, kar je temeljna značilnost kolektivnega pogajanja in kolektivnih pogodb.
Poznamo panožne kolektivne pogodbe (na ravni dejavnosti) in podjetniške kolektivne pogodbe (na ravni podjetja). Kolektivne pogodbe gospodarskih dejavnosti veljajo za delodajalce, ki so člani izbranega združenja delodajalcev, torej tudi Gospodarske zbornice Slovenije, kot najvplivnejšega in najpomembnejšega združenja delodajalcev.
Skladno s kolektivno pogodbo posamezne dejavnosti je pri delodajalcu, ki ima organiziran sindikat, sklenjena podjetniška kolektivna pogodba.
Kolektivna pogodba ima stvarno veljavnost, ki pove, za katere delodajalce velja določena kolektivna pogodba. Osnovno pravilo je, da kolektivna pogodba velja za člane delodajalskega združenja/delodajalca, ki je kolektivno pogodbo sklenilo. Pri tem pa se nadalje določi, za katere člane združenja velja glede na Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD 2008).
Razširjena veljavnost kolektivne pogodbe dejavnosti pomeni izjemo od osnovnega načela, da kolektivna pogodba dejavnosti stvarno zavezuje le člane delodajalske organizacije, ki sklepa določeno kolektivno pogodbo. Kolektivne pogodbe dejavnosti z razširjeno veljavnostjo zavezujejo vse delodajalce, ki opravljajo s kolektivno pogodbo določene dejavnosti, ne glede na njihovo članstvo v GZS ali drugi delodajalski organizaciji.
Kolektivna pogodba velja za člane delodajalskega združenja/delodajalca, ki je kolektivno pogodbo sklenilo.
Prejemki iz delovnega razmerja
Vsebino kolektivne pogodbe sestavljata obligacijski in normativni del. Obligacijski del ureja vprašanja glede strank kolektivne pogodbe in njunih medsebojnih pravic in obveznosti, normativni del pa ureja pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev.
Običajno je priloga vsake kolektivne pogodbe tarifni del, kjer so opredeljeni vsi prejemki iz delovnega razmerja in njihova višina:
- najnižje osnovne plače (NOP) v posameznih tarifnih razredih,
- dodatki za delovno/poslovno uspešnost (ti. trinajsta plača, božičnica),
- povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana med delom, prevoz na delo in iz dela, nadomestilo za ločeno življenje, povračila stroškov za službena potovanja, regres za letni dopust),
- dodatki za posebne pogoje dela (dodatki za delo v delovnem času, ki je manj ugoden),
- dodatki za delovno dobo,
- jubilejne nagrade in odpravnine,
- solidarnostna pomoč.
V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače. Osnovna plača delavca je najmanj enaka najnižji osnovni plači, določeni za posamezni tarifni razred kolektivne pogodbe. Najnižja osnovna plača je vrednost najmanj zahtevnega dela v tarifnem razredu za povprečni mesečni delovni čas, ki znaša 174 ur za polni delovni čas. Vsi zneski v kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na osebne prejemke delavcev v delovnem razmerju, so v bruto zneskih.
Prejemki iz delovnega razmerja so ena najpomembnejših določb kolektivnih pogodb dejavnosti in podjetniških kolektivnih pogodb, saj predstavljajo največji stroškovni del poslovanja v posameznem podjetju in v dejavnosti.
Pri obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom je treba ločiti njihovo delovnopravno obravnavo od davčne obravnave. Pravico delavca do povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Višina povračil tovrstnih stroškov se določi s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo ali z izvršilnim predpisom.
Zneski iz kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na osebne prejemke delavcev v delovnem razmerju, so v bruto zneskih.
Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki v prvem odstavku 44. člena med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, uvršča povračila stroškov v zvezi z delom pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Pri davčni obravnavi povračil stroškov se v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZDoh-2 kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določeno z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države.
Pogoje in višino povračil določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uredba). Če delodajalec izplačuje povračila teh stroškov v znesku, ki presega znesek, ki ga za navedena povračila določa Uredba kot neobdavčen, se znesek posameznega povračila v delu, ki presega znesek, določen v Uredbi, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Kolektivna pogajanja se nadaljujejo v letu 2024
Pogajanja praviloma potekajo sodelovalno, z jasno artikuliranimi skupnimi dolgoročnimi interesi, kjer običajno obe strani, tako delodajalska kot delojemalska (sindikalna) stran, iščeta rešitve, s katerimi bosta dolgoročno delali in sodelovali. Na delodajalski strani, kot predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, si pogajalci prizadevamo, da ob upoštevanju različnih interesov in izhodišč, zaključimo pogajanja uspešno, v primernem časovnem okviru in s sklenitvijo dogovora, katerega rezultat je nova oziroma preurejena kolektivna pogodba, novi plačni model ali pa aneks (kot dodatek h kolektivni pogodbi).
Do konca leta 2023 smo uspešno zaključili pogajanja v sedmih gospodarskih dejavnostih (papirna in papirno predelovalna industrija, grafična dejavnost, nekovinske rudnine, gradbena dejavnost, trgovina, komunalna dejavnost, dejavnost poslovanja z nepremičninami), kar je dalo nove kolektivne pogodbe dejavnosti, nove plačne modele ali pa večinoma nove anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti. V veliki večini so bila pogajanja vezana na višino najnižjih osnovnih plač, na višino regresa za leto 2024 in višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugimi dohodki iz delovnega razmerja.
V letu 2024 se nadaljujejo pogajanja za ostale kolektivne pogodbe dejavnosti (kmetijska in živilska industrija, kovinska industrija, elektroindustrija, kovinski materiali in livarne, cestni potniški promet, časopisna, založniška in knjigotrška dejavnost, dejavnost tekstil, oblačila, usnje). Realno je pričakovati, da bodo naštete nove kolektivne pogodbe ali aneksi podpisani v prvem polletju 2024.
V nadaljevanju leta 2024 pričakujemo ponovna pogajanja za kolektivne pogodbe v vseh ostalih dejavnostih, kjer so bodisi bila ob sprejetju aneksov že načrtovana vsakoletna usklajevanja prejemkov (plače, regres) bodisi bodo sindikalne organizacije začele s pogajanji za preureditev kolektivnih pogodb ali pa za sprejetje novih plačnih modelov.
