Shrani za kasnejše branje.
Vajeništvo se v Sloveniji ponovno krepi kot pomembna oblika poklicnega izobraževanja, saj povezuje šolsko in delovno okolje ter dijakom omogoča učenje v realnih pogojih, ki jih šolske delavnice ne morejo v celoti poustvariti.
Marisa Ban in Ana Žemva Novak, Služba za razvoj kadrov in izobraževanje, GZS, foto: arhiv GZS
Del izobraževanja poteka pri delodajalcih, kjer pridobijo praktične izkušnje in občutek za delo, v šoli pa nadgrajujejo teoretična znanja in temeljne kompetence. Tak pristop mladim olajša prehod v zaposlitev, okrepi razumevanje poklica in poveča zavedanje o pričakovanjih delodajalcev.
V sistem je trenutno vključenih 21 srednjih šol, ki skupaj z delodajalci in GZS skrbijo za kakovostno in usklajeno izvajanje programa. GZS opravlja verifikacije učnih mest, sodeluje pri sklepanju vajeniških pogodb ter organizira vmesne preizkuse znanja, šole pa spremljajo napredek dijakov, razvijajo njihove kompetence ter nudijo podporo podjetjem in mentorjem. Tristranski model sodelovanja omogoča stabilno strukturo in jasne odgovornosti vseh deležnikov.
”Skupni imenovalec šol je jasen: vajeništvo daje dijakom smisel, ciljno usmerjenost in konkreten kontekst, v katerem teorija dobi svojo vrednost.
O pomenu vajeništva in sodelovanju s podjetji smo se pogovarjali s koordinatorjem vajeništva na Šolskem centru Ptuj, Srednji strojni šoli, Luko Strižičem, s koordinatorjem na Šolskem centru Novo mesto, Srednji gradbeni, lesarski in vzgojiteljski šoli, Bojanom Mulcem, ter Nadjo Domjanić Curk, Antonom Oblonškom in Boštjanom Bračičem iz Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor (LŠMB).
Realno delovno okolje krepi samozavest, odgovornost in profesionalni odnos mladih. Na sliki so vajenci generacije 2023/24 iz Šolskega centra Novo mesto.
Pomen vajeništva skozi oči šol
Na vseh treh šolah vajeništvo vidijo kot ključen most med izobraževanjem in gospodarstvom. Na Ptuju izpostavljajo zgodnji stik z delovnim okoljem, ki dijakom omogoča jasen vpogled v prihodnje delo. V Novem mestu poudarjajo razvoj delovnih navad, odgovornosti in samozavesti, ki jih dijaki pridobijo z rednim delom v podjetju. Na LŠMB dodajajo, da vajeništvo pomembno povezuje gospodarstvo in izobraževanje ter omogoča hitrejše dozorevanje mladih in lažji prehod v zaposlitev. Skupni imenovalec šol je jasen: vajeništvo daje dijakom smisel, ciljno usmerjenost in konkreten kontekst, v katerem teorija dobi svojo vrednost.
Kompetence, ki rastejo v praksi
Na Ptuju opažajo, da imajo ob zaključku šolanja dijaki sicer enake kompetence, vendar jih vajenci pridobivajo v drugačnem zaporedju, prilagojenem potrebam delovnega procesa. V Novem mestu izpostavljajo, da stalna prisotnost v podjetju pospeši razvoj samostojnosti, poklicne identitete in motivacije. LŠMB pa poudarja, da je razvoj kompetenc odvisen tudi od samoiniciativnosti dijaka ter kakovosti mentorja, saj se dijaki takoj vključijo v proizvodni proces. Vse tri šole potrjujejo, da realno delovno okolje krepi samozavest, odgovornost in profesionalni odnos mladih.
”Skupna ugotovitev vseh treh šol je, da je kakovost mentorstva neposredno povezana s kakovostjo vajeništva.
Sodelovanje s podjetji in vloga mentorjev
Sodelovanje s podjetji je na vseh treh šolah stabilno, čeprav se po regijah in panogah še razvija. Na Ptuju pogosto sodelujejo v skupnih projektih, v Novem mestu opažajo širjenje baze podjetij in vedno bolj odprto komunikacijo, LŠMB pa zaradi relativne novosti vajeništva v lesarski panogi poudarja, da se šola in podjetja učijo skupaj.
Mentorji imajo pri tem ključno vlogo. Na Ptuju izpostavljajo, da se odnos mentorja pogosto odrazi v pristopu vajenca k delu. V Novem mestu opozarjajo, da je mentorstvo v večjih podjetjih zahtevnejše zaradi večjega števila vpletenih mentorjev in posredne komunikacije preko kadrovskih služb. Na LŠMB pa opozarjajo, da nekatera podjetja dijakom ponudijo preozko paleto nalog, zato je sodelovanje med šolo in mentorji ključno za zagotovitev celovitega razvoja kompetenc.
V sistem vajeništva je trenutno vključenih 21 srednjih šol. Na sliki so vajenci iz generacije 2021/22.
Izzivi in posebnosti izvajanja
Kljub dobro vzpostavljenemu sistemu se pojavljajo različni izzivi. Na Ptuju kot največjega izpostavljajo naraščajočo birokracijo. V Novem mestu se izzivi pojavljajo pri posameznih primerih, ki zahtevajo dodatno usklajevanje, na primer pri neustreznem razporejanju vajenca na delo ali pri prekinitvi pogodbe. LŠMB opozarja na nepoznavanje razlik med vajeništvom in klasičnim PUD-om med delodajalci ter na strah podjetij pred obveznostmi in pričakovanji glede predznanja dijakov.
”Sodelovanje z GZS pomembno prispeva k stabilnosti in razvoju vajeništva.
Pogled naprej
Na vseh treh šolah se strinjajo, da je sistem dobro zastavljen, vendar ga je mogoče nadgraditi z več strokovnimi posveti, izobraževanji za mentorje in organizatorje ter jasnejšimi razlagami zakonodaje. Kljub izzivom vse tri šole zelo pozitivno ocenjujejo sodelovanje z GZS, ki ga opisujejo kot strokovno, odzivno in podporno, kar pomembno prispeva k stabilnosti in razvoju vajeništva.