Shrani za kasnejše branje.
Vajeništvo je ena od ključnih poti do oblikovanja kompetentnega kadra, saj krepi konkurenčnost in dolgoročno stabilnost gospodarstva. Zato je pomembno, da se v ta proces, ki mladim omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj v realnem delovnem okolju, vključi čim več podjetij.
Marisa Ban in Ana Žemva Novak, GZS, Služba za razvoj kadrov in izobraževanje
Vajeništvo je sestavni del srednjega poklicnega izobraževanja in traja tri leta. Njegova osrednja značilnost je praktično usposabljanje z delom, saj najmanj polovica izobraževalnega procesa poteka neposredno v podjetju.
V okviru vajeništva se izvajajo številni programi, med drugim za poklice oblikovalec kovin – orodjar, mizar, avtoserviser, mehatronik operater in druge profile, ki sodijo med zelo iskane in v gospodarstvu zaželene poklice. S šolskim letom 2025/26 se bo v vajeniški sistem vključila že deveta generacija vajencev.
Vajeništvo omogoča samostojno soočanje z izzivi in učenje na konkretnih praktičnih primerih.
V vajeniški program se lahko vključijo podjetja, ki imajo verificirano učno mesto. Postopek verifikacije učnih mest na podlagi javnega pooblastila izvaja Gospodarska zbornica Slovenije in je za podjetja brezplačen. Na ta način se vajencem zagotavlja pridobivanje znanja in izkušenj v ustreznem, varnem ter spodbudnem delovnem okolju.
Podjetje, ki želi sprejemati vajence, mora zagotoviti primerno organizirano delovno okolje ter usposobljene mentorje z ustrezno strokovno izobrazbo in delovnimi izkušnjami.
Pomemben pogoj je tudi pedagoško-andragoška usposobljenost mentorjev, ki jim omogoča učinkovito prenašanje znanja in veščin na mlade.
Na lanskem Festivalu vajeništva, ki je potekal v Domu gospodarstva, je bila na ogled raznolika razstava izdelkov vajencev. Foto: Tadej Kreft
Prednosti vajeništva
Mentorji v podjetjih izpostavljajo številne prednosti vajeništva. Kot poudarjajo, vajencem omogočajo, da se samostojno soočajo z izzivi in se učijo na konkretnih praktičnih primerih. Postopek dela jim predstavijo celostno – od načrtovanja do končne izvedbe – ter jih nato postopoma vključujejo v proces. Na ta način mladi ne pridobivajo zgolj tehničnih spretnosti in znanja uporabe orodij, temveč razvijajo tudi delovne navade, občutek za odgovornost ter sposobnost timskega dela.
Tovrsten pristop zagotavlja, da vajenci že v zgodnjih fazah izobraževanja spoznajo sodobne stroje, tehnologije in programsko opremo. S tem pridobijo širok spekter znanj, ki presega zgolj šolske vsebine. Veliko vajencev se po uspešno zaključenem programu nemudoma vključi v delovni proces, mnogi pa že na začetku prevzemajo zahtevnejše naloge, kar potrjuje učinkovitost praktičnega učenja.
Za podjetja je to pomembna dodana vrednost, saj z vajenci oblikujejo kader po svojih specifičnih potrebah, zmanjšujejo tveganja pri zaposlovanju in krepijo dolgoročno stabilnost. Vajenci postanejo aktivni člani kolektiva, mentorji pa s prenosom znanja in izkušenj zagotavljajo nadaljevanje strokovne tradicije ter ohranjanje kakovosti dela.
Valter Pečelin je ob spodbudnem mentorstvu Klemna Štremflja izkoristil vajeništvo v M. Sori d.d. za pridobivanje novih znanj in dragocenih izkušenj. Foto: Dimitrij Jeraj
Po podatkih Komisije za spremljanje vajeništva se je v šolskem letu 2023/24 kar 91 % anketiranih mentorjev strinjalo, da je vajeniška oblika izobraževanja primeren in učinkovit način za pridobivanje ter oblikovanje kadrov v njihovih podjetjih.*
Z izzivi vajeništva se soočajo tudi mentorji
Kljub številnim prednostim vajeništva se mentorji v podjetjih srečujejo tudi z določenimi izzivi. Med najpogosteje izpostavljenimi je neusklajenost med šolsko teorijo in praktičnim delom v podjetjih. Mentorji opažajo, da nekaterim vajencem primanjkuje motivacije in discipline, kar se odraža v manjšem zanimanju za delo ter slabše razvitih delovnih navadah. Podjetja si zato želijo večje sistemske podpore pri izobraževanju kadrov in dodatnih spodbud za mentorje. Ob tem pa ostaja odprto tudi tveganje, da vajenci po uspešno zaključenem šolanju odidejo k drugemu delodajalcu, saj vajeniška pogodba podjetju ne zagotavlja njihove kasnejše zaposlitve.
V vajeniški program se lahko vključijo podjetja, ki imajo verificirano učno mesto.
Dragocene izkušnje in nova strokovna znanja
Za vajence je vključitev v vajeniški program izjemno dragocena izkušnja. Posebej cenijo veliko praktičnega dela, ki jim omogoča samostojno in razgibano delo, ter spoznavanje sodobnih strojev in tehnologij. Mentorji jim pri tem nudijo podporo, hkrati pa jim puščajo prostor za samostojno reševanje izzivov, kar vajence dodatno motivira.
Nik Kos, dijak Srednje šole za lesarstvo, program Mizar (Šolski center Škofja Loka) je ponosen na izdelek, ki ga je v času vajeništva izdelal v podjetju Alples d. d.. Foto: Dimitrij Jeraj
Vajenci poleg praktičnih veščin in strokovnih znanj navajajo kot pomembno prednost tudi finančno plat. Z denarnim prejemkom postanejo že med izobraževanjem bolj samostojni. Zelo cenijo tudi dobre odnose v delovnem kolektivu, kjer se počutijo sprejete in enakovredne člane ekipe. Prav ta občutek pripadnosti jim daje dodatno spodbudo in potrjuje, da je vajeništvo odlična priložnost za vključitev v realno delovno okolje.
Rešitev za izzive trga dela
Izkušnje mentorjev in vajencev potrjujejo, da je vajeništvo učinkovit model izobraževanja, ki uspešno povezuje teoretična znanja s praktičnimi izkušnjami ter zagotavlja visoko zaposljivost mladih po zaključku šolanja. Gre za sistem z obojestranskimi koristmi, vajenci pridobijo dragocena znanja, veščine in delovne izkušnje, podjetja pa usposobljen kader, prilagojen njihovim specifičnim potrebam.
Čeprav se pri izvajanju vajeništva pojavljajo določeni izzivi, jih je treba razumeti kot priložnosti za nadaljnje izboljšave.