Shrani za kasnejše branje.
Podjetja je treba poslušati in jih razumeti. Povezati je treba podporno okolje, da zbornica postane učinkovit servis za gospodarstvo in da zastopa njegove interese.
Mateja Jordan, foto: Jan Čermelj
Podjetniki moramo najprej sami razmišljati podjetniško, razvojno in inovativno, ob tem pa pričakujemo tudi pomoč in podporo države, pravi predsednik Severno Primorske gospodarske zbornice Nova Gorica Boštjan Jerončič. V vodstvu zbornice se mu je pred nedavnim pridružila direktorica Brigita Habjan Štolfa in kot je že opaziti, je organizacija s tem dobila nov zagon, nujno potreben za soočanje z izzivi, ki jih v sicer gospodarsko uspešni regiji ni malo.
Za dobro delovanje zbornice je ključno sodelovanje teama. Kakšne sinergije prinaša vajino sodelovanje? Kako sta se ujela kot direktorica in predsednik?
BHŠ: Za dobro sodelovanje je pomembno sodelovanje z upravnim odborom, s samim predsedstvom in predsednikom in mislim, da je odlično. To je predpogoj, če sploh želimo delati skupaj in uresničevati vse aktivnosti, saj se vedno vse konča pri človeškem faktorju. Če se ekipa razume in ima postavljene skupne cilje, če imajo vsi deležniki miselnost usmerjeno v isti cilj, je to vsekakor veliko lažje. Res sem zelo vesela, da smo tukaj zelo dobro usklajeni.
BJ: Imeli smo tudi nekaj sreče. Pozitivno se je začelo že na nivoju Slovenije, pri »mami«, z imenovanjem novega upravnega odbora in nove direktorice. To nam je dalo tudi spodbudo, da na regionalnem nivoju naredimo en korak naprej. Gospodarstveniki, pa tudi člani upravnega odbora se pogosto pritožujemo, česa »mama« ali regionalna zbornica ni naredila, premalokrat pa se vprašamo, česa mi sami nismo naredili. Zato smo želeli sestaviti ekipo, ki bo dihala kot eno in bo tako nastopala tudi navzven, se znala odkrito pogovarjati in najti ključne močne točke, ki jih lahko skupaj naslovimo in naslavljamo tudi na partnerje, s katerimi se moramo pogovarjati. V pravem trenutku smo osvežili upravni odbor in dobili direktorico, ki ima ogromno znanja in povezav že s prejšnjih funkcij. Verjamemo, da na ta način lahko tudi regionalno zbornico dvignemo na tisti nivo, ki si ga zasluži, saj vsi skupaj delamo za zadovoljstvo članov in mislim, da smo na pravi poti.
Po skoraj šestih mesecih z novo direktorico že opažamo, da si bodo zaradi energije, pristopa in spiska bonitet za naše člane počasi tudi drugi želeli vključiti v zbornico. Kadar se podjetja soočijo s krizo, se sprašujejo, ali je strošek, ki ga plačujejo zbornici, sploh še upravičen. Če pa bomo ponudili dovolj kvalitetne storitve in rešitve za naše člane, do tega vprašanja nikoli ne bo prišlo. Ravno v kriznih časih, ko podjetja potrebujejo sogovornika, je gospodarska zbornica tista, ki stopi zraven in lahko pomaga. To se je pokazalo tudi v primeru Salonita Anhovo, kjer smo se kot zbornica aktivno vključili, čeprav morda malo prepozno. Podjetja je treba poslušati in jih razumeti. Ko nam je vsem lepo, je veliko lažje kot takrat, ko prihaja do določenih težav. Takrat se mora gospodarska zbornica pokazati kot opora in mama, ki svojim otrokom pomaga, da pridejo do kruha ali pa da obdržijo tempo, ki so ga imeli pred krizo.
Vprašanje za direktorico – glede na to, da ste funkcijo prevzeli šele nedavno, kako ste se prilagodili aktualni situaciji, katere spremembe ste vnesli v delovanje zbornice in kakšni so vaši nadaljnji načrti?
BHŠ: Mojih prvih 100 dni je vsekakor mimo in moram poudariti, da sem bila zelo vesela in presenečena nad lepim sprejemom. Tisti dan so me pričakali tudi nekateri člani upravnega odbora in mi zaželeli uspešno delo. Lepo me je sprejelo tudi samo okolje, Nova Gorica, in občutek, da si cenjen, je zelo dober. Vsebine so mi znane, saj sem se z njimi srečevala že v prejšnji službi, čeprav so tukaj morda malo bolj poglobljene. Tudi z internacionalizacijo in povezovanjem gospodarstva sem se ukvarjala že na prejšnjem delovnem mestu. Ob prevzemu funkcije sem že vedela, kaj se od mene pričakuje in katere so tiste vsebine, ki jih bo potrebno dodelati. Tudi sama sem bila pogosto kritična do tega, kako delujemo kot celotna regija, kje imamo deficit in zavedam se, da bo na teh področjih treba ogromno delati.
Ena od najbolj pomembnih vizij je povezati podporno okolje z namenom, da postanemo učinkovit servis za gospodarstvo in da kot gospodarska zbornica zastopamo njegove interese. Predpogoj za to je seveda dobro poznavanje potreb, izzivov, statistike, analitike in samega gospodarstva ter na podlagi tega sistematično in skupno opravljanje aktivnosti celotnega podpornega gospodarskega okolja. Nujno je sodelovanje deležnikov podpornega okolja Obrtne zbornice, Razvojnih agencij in Tehnološkega parka, da skupaj oblikujemo prave programe za učinkovito gospodarstvo. Pa vsekakor tudi vseh institucij znanja v regiji. Sodelovanje v četverni vijačnici je danes že osnova dobre regije.
Poudarek pa bo tudi na krepitvi gospodarske zbornice, njenega ugleda, krepitve mrež doma in na tujem in povečevanju članstva; želim si predvsem kvalitetno, aktivno in zahtevno članstvo.
Kako nameravate pritegniti nove člane?
BHŠ: Želimo si vključiti vse tiste, ki potrebujejo naše storitve – od osnovnih, kot sta izvozno dovoljenje in potrdilo o poreklu blaga, naprej. Članstvo je zelo heterogeno in velika podjetja gotovo potrebujejo druge storitve kot neko srednje podjetje, ki mu lahko pridemo naproti z izobraževanji, dogodki, usposabljanji. Pri velikih gre tudi za projektno delo, pomoč pri iskanju tujih partnerjev, pomoč pri vključevanju v tuje mreže, tuje konzorcije … Kot gospodarska zbornica moramo ponujati zelo heterogene storitve, zato zelo težko naredimo neko univerzalno ponudbo za vse. Osnova je vsekakor zastopanje interesa gospodarstva do lokalne skupnosti, infrastrukture, zakonodaje, ponudbe pa morajo biti specifične glede na potrebe in interese posameznega podjetja.
Severnoprimorska regija je gospodarsko med uspešnejšimi v Sloveniji. Kako bi ocenili njene prednosti in tudi slabosti?
BHŠ: Res je. Med 12 slovenskimi regijami smo po razvitosti na četrtem mestu, kar je zelo dober rezultat. Gospodarstvo je izvozno naravnano in prodorno; v primerjavi s prejšnjimi leti je dvignilo svoj profit za 17 odstotkov in stopnja brezposelnosti je posledično zelo nizka. Iz priložnosti in potencialov, ki jih imata naša regija in gospodarstvo, pa izhajajo tudi izzivi in nevarnosti za nadaljnji razvoj. Tukaj velja omeniti kadrovski deficit, ki je tudi posledica demografskih težav v regiji, staranja gospodarstva in premalo kvalificirane delovne sile za določena področja. Eden večjih problemov naše regije je prostorsko umeščanje. Podjetja so razvojno naravnana in imajo potenciale v izvozu, torej potrebujejo nove prostore. Vprašanje je, na katera področja se širiti, katere občine se prilagajajo tem potrebam oziroma katere sploh imajo pogoje za širitev podjetij.
Še veliko potenciala imamo tudi za razvoj inovativnosti in kreativnosti, pa tudi na področju povezovanja med inštitucijami znanja in gospodarstvom. Tukaj je treba ustvariti več sinergij, več priložnosti, več projektov in več sistemskega dela. Mislim, da je še ogromno potenciala za razvoj pa tudi možnosti, da kot regijska gospodarska zbornica pri tem odigramo proaktivno vlogo.
Kaj pa izkazujejo podatki o lanskih gospodarskih kazalcih – neto dobiček, BDP, povprečna plača … ?
BHŠ: Doseženi rezultati poslovanja podjetnikov goriške regije v letu 2023 kažejo najboljše rezultate glede na zadnje petletno obdobje. Prav vse kategorije, od doseženih prihodkov do neto dodane vrednosti in neto podjetnikovega dohodka kažejo na boljše rezultate poslovanja glede na preteklo obdobje. V letu 2023 ugotovljena neto dodana vrednost v višini 101.926 tisoč evrov je za 15 odstotkov višja od leta 2022. Višina neto podjetnikovega dohodka znaša 30.924 tisoč evrov in je za 19 odstotkov višja od leta 2022, glede na rast cen življenjskih potrebščin je tudi realno večji za 11 odstotkov.
Regija spada v skupino tistih, ki pozitivno prispevajo k presežku v trgovinski bilanci v letu 2023. Regija je tako v 2023 ustvarila 421 milijonov evrov blagovnega presežka. Prva država uvoznica in izvoznica je seveda Italija, sledi Nemčija. Podatki za leto 2023 kažejo, da smo v Italijo izvozili slabo četrtino celotne vrednosti blaga, slabo šestino v Nemčijo, na tretjem mestu je Hrvaška s sedem odstotki vrednosti izvoza.
Navezava na Italijo je očitna predvsem v primerjavi s podatki za celotno Slovenijo, kjer sta izvoz in uvoz v Nemčijo malo padla. Pri nas se to še ne čuti bistveno. V regiji deluje kar šest odstotkov vseh slovenskih izvoznikov.
Po drugi strani pa je regija zelo heterogena – dolinski del je odlično razvit, gorati predel od Bovca do Idrije pa ima svoje specifike oziroma probleme, predvsem v smislu infrastrukture. Kot vemo, četrta razvojna os še vedno ni realizirana, imamo infrastrukturne probleme s Kaninom in z določenimi hoteli v tem predelu, ki so baza za razvoj turistične dejavnosti kot enega velikih potencialov tega območja. 40-odstotni upad nočitev v prvem četrtletju letos v primerjavi z lanskim pomeni velik alarm za to območje.
Tudi povprečna plača je še vedno pod slovenskim povprečjem. Regija je na petem mestu po višini povprečne bruto plače med 12 statističnimi regijami. Najvišje bruto povprečne plače po dejavnostih v prvih dveh mesecih 2024 smo zabeležili v dejavnosti D oskrba z električno energijo, plinom in paro, sledi ji K finančne in zavarovalniške dejavnosti.
Katere dejavnosti so v lanskem letu ali v zadnjem obdobju največ pridobile in katere izgubile?
BHŠ: Podjetniki goriške regije so v letu 2023 ustvarili 101.926 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 15 odstotkov več kakor v letu 2022. Neto dodana vrednost podjetnikov regije pomeni 5,5 odstotka neto dodane vrednosti podjetnikov v republiki. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2023 znašala 48.556 evrov, za desetino več kot leta 2022.
Leta 2023 je bila dosežena največja neto dodana vrednost na zaposlenega v obravnavanem petletnem obdobju. V primerjavi z neto dodano vrednostjo na zaposlenega pri družbah regije, ki za leto 2023 znaša 56.701 evrov, je le-ta pri podjetnikih nižja za 14 odstotkov. Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene je v letu 2023 znašala 19.899 evrov, v primerjavi z letom 2022 je višja za 13 odstotkov. Več kot četrtino neto dodane vrednosti so ustvarili podjetniki v dejavnosti gradbeništva, sledijo podjetniki iz dejavnosti gostinstva s 16 odstotki ter predelovalnih dejavnosti s 14 odstotki ustvarjene neto dodane vrednosti. Dobrih 12 odstotkov so ustvarili podjetniki v dejavnosti prometa in skladiščenja, v dejavnosti trgovine, vzdrževanja ter popravila motornih vozil. Med občinami goriške regije so največ oziroma skoraj četrtino neto dodane vrednosti ustvarili podjetniki občine Nova Gorica, sledijo podjetniki občine Ajdovščina z 18 odstotki.
Na Vipavskem, Ajdovskem in Goriškem je kar nekaj uspešnih zgodb. Katere bi še posebej izpostavili?
BHŠ: To je zelo nehvaležno vprašanje. En pokazatelj uspešnih zgodb so rezultati razpisa za letošnje inovacije, kjer je bilo vseh 16 prijav tako odlično ocenjenih, da brona sploh podelili nismo. Med temi nagrajenci so podjetja, ki so seveda razvojno naravnana in imajo razvojne oddelke. Vesela pa sem tudi sodelovanja manjših podjetij in espejev, ki so prijavljali svoje inovativne rešitve. Tukaj je potencial, ki ga moramo še razviti. Vesela pa sem vseh članov, ki so aktivni, produktivni, ki delajo in se povezujejo.
Zelo močna panoga na območju je tudi turizem. Kakšna je perspektiva razvoja? Kje so morda še neizkoriščene možnosti?
BHŠ: Regija je tudi v segmentu turizma zelo razdeljena. Imamo več destinacij in tudi več upraviteljev. Veseli me, da je strateška usmeritev vseh destinacij butični turizem, saj ne želijo spodbujati masovnega turizma, ki ga naše naravne danosti ne omogočajo. Pomembno je, da je turizem usmerjen in kontroliran in predvsem v Posočju se tega še kako zavedajo, zato na novo postavljajo upravljavske smernice. Vsekakor ima turizem v regiji velik potencial, pomembno pa je, da se ponudniki med seboj povezujejo in skupaj kreirajo produkte ter na ta način dvignejo trenutno povprečje, ki znaša 2,4 dneva in je pod slovenskim povprečjem, kolikor turist ostane v regiji. Potencial vidim tudi v raznolikosti regije, saj lahko ponudimo vse od dolinskega, gorskega, športnega do kulturnega in kulinaričnega turizma.
Povezovanje ponudnikov za oblikovanje produktov in pestrega ter ciljno usmerjenega programa pa je tudi glavna naloga sekcije turističnih ponudnikov pri naši regijski zbornici. Pomembni so tudi skupni nastopi na sejmih in borzah doma in v tujini ter skupno sodelovanje na slovenskih in evropskih razpisih. Naj omenim tudi izobraževanje in opolnomočenje samih članov – ti si ne pomagajo samo pri poslu, ampak tudi pri gradnji svojih kompetenc.
Vloga zbornice je nedvomno tudi posredovanje med gospodarstvom in državo. Kakšna so pričakovanja, na kaj pogosto opozarjate?
BHŠ: Osnovna naloga zbornice je biti glas gospodarstva in lobist v odnosu do zakonodajalca. Regijska gospodarska zbornica je še malo bolj specifična, ker deluje na lokalni oziroma na regionalni ravni. Kadar se v nekem okolju postavlja določena regulativa, želimo biti proaktivni že od začetka in ne le takrat, ko je nek odlok že sprejet. Našim članom lahko omogočamo dostop do lokalne samouprave oziroma skupen nastop v imenu gospodarstva pri neki tematiki, problematiki, izzivu, potencialu. Kot podaljšana roka gospodarske zbornice pa smo lahko v primeru regijskih vsebin z informiranjem in aktivnim vključevanjem podpora matici. Na našem območju je aktualna tematika tudi čezmejno sodelovanje.
BJ: Pomembno je, da smo partner in sogovornik, ki deluje kot enotna organizacija nasproti različnim državnim institucijam. Na regionalnem nivoju edini pokrivamo celotno regijo, saj so ostale organizacije bolj razpršene. Skupaj z »mamo« in ostalimi zbornicami, ki so se zdaj nekako povezale, skušamo biti enakopraven partner v socialnem dialogu. Gospodarstva se večkrat ne sliši, zato imamo velike težave pri doseganju ciljev. Naša vloga pa je predvsem v tem, da opozarjamo. V naši regiji veliko sodelujemo s sosednjimi in drugimi državami in vidimo, da so njihove prakse boljše, bolj konkurenčne, predvsem pa birokratsko preprostejše. Hrvaška in še nekatere bližnje države sprejemajo določene ukrepe, predvsem na področju davčne in podobnih zakonodaj, ki nas spravljajo v nekoliko neugodnejši položaj. To se v zadnjem času že odraža v živilski industriji, kjer določena podjetja že prodajajo svoje deleže, kar bo zagotovo imelo dolgoročne posledice. Te težave vplivajo na dobaviteljsko verigo ali pa na same proizvajalce, na zaposlitve, delovna mesta in tako naprej.
Mislim, da je gospodarska zbornica v zadnjem času vzpostavila nek nivo delovanja vse od krovne GZS do regionalnega nivoja in ima zelo jasne cilje. Čeprav se slika ne bo spremenila čez noč, moramo biti vztrajni in konsistentni pri tem, da državi oziroma vladnim institucijam dopovemo, da je treba nekaj ukreniti, sicer nas bodo drugi prehiteli. Smo mlada država in naša majhnost je lahko naša prednost. S hitrim in odločnim ukrepanjem v pravi smeri, včasih tudi s kopiranjem kakšnega dobrega ukrepa sosednjih držav, smo lahko boljši. Pričakujemo podporo, ki se ne spreminja iz dneva v dan, ter stabilnost davčnih in drugih zakonodaj. Ne pričakujemo, da bo samo država pomagala gospodarstvu, ampak da najprej podjetniki razmišljamo podjetniško, razvojno, inovativno in potem skušamo gospodarstvo dvigniti, od bruto dodane vrednosti na zaposlenega naprej. To je naš cilj.
BHŠ: Gospodarstvo je lani dobilo sedem novih davčnih dajatev. Ko gre podjetje, ki je davčno zelo obremenjeno, v tekmo z nekim podjetjem v tujini, kjer je drugače tretirano, izgubi svojo konkurenčnost. To je pri gospodarstvu ob meji, ki je razvojno in izvozno naravnano, tisti faktor, ki lahko vpliva na uspešnost pri nekem poslu.
Omenili ste čezmejno sodelovanje. Kako živo je sodelovanje med gospodarskimi subjekti na tem območju?
BHŠ: Zelo. Sodelujemo tako s Slovenskim gospodarskim združenjem (SDGZ) v Trstu kot z vsemi ostalimi institucijami, ki zastopajo gospodarstvo v zamejstvu oziroma v Italiji, pa tudi z veleposlaništvom. Gospodarska diplomacija je ključnega pomena na tem območju in pomembno je, da se nas vključuje, saj prenašamo primere dobrih praks z ene na drugo stran in na ta način povezujemo gospodarstvo. V preteklosti smo že izpeljali nekaj uspešnih projektov z različnimi institucijami, želela pa bi si, da postavimo sistem, ki ne bi bil ad hoc, vezan na projekt, ampak bi čezmejni prostor povezoval in poenotil. Tudi naša država bo morala slediti tem željam, potrebam in izzivom.
Odpiranje računov tujcev v Sloveniji in druge administrativne podrobnosti so težava in na to smo tudi kot gospodarska zbornica že opozorili v zbornici evropskih gospodarskih zbornic. Ugotovili smo, da se tudi druga obmejna območja po Evropi srečujejo z istimi težavami. Če imamo enoten evropski trg, potem naj bo ta tudi realnost in ne samo črka na papirju.
Rekli ste, da je eden od izzivov regije tudi inovativnost. Kako zbornica sama spodbuja inovativnost?
BHŠ: Inovativnost je zelo težko izsiliti na koncu procesa. V razvoj inovativne miselnosti se moramo vključevati vse institucije in sistematično postavljati programe za spodbujanje inovativnosti pri otrocih od vrtca do osnovne in srednje šole, fakultete … To je sicer tek na dolge proge in učinke lahko pričakujemo šele čez 15, 20, 25 let, ko bodo te generacije prihajale na trg dela. Vendar če ne bomo delali na osnovah, ne bo prihodnosti, zato je to nujno.
Trenutno si želim večje ambicioznosti na področju povezanosti med institucijami znanja, razvoja in gospodarstvom. Gospodarstvo mora biti proaktivno in ponujati izzive institucijam znanja. Na ta način študentje dobijo prepotrebne izkušnje iz same prakse, podjetja pa se spoznajo z bodočimi kadri. Pridobijo tudi univerze in fakultete, saj lahko ob informacijah s samega terena svoje programe dopolnjujejo. Njihovi diplomanti so tako lahko veliko bolj kompetentni, saj so izobraženi za potrebe gospodarstva oziroma imajo tiste kompetence, ki jih gospodarstvo dejansko potrebuje. S predstavniki univerze in fakultet na našem območju se že pogovarjamo o sodelovanjih in različnih temah, ki jih bomo razvijali v prihodnje. Mi moramo biti proaktivni, dajati ideje, povezovati programe, pa tudi podporno okolje. Kot regijski akter lahko institucije povežemo, da gospodarstvo dobi čim boljši kader, ki bo imel priložnosti v naši regiji. Dobrodošlo je, da gredo mladi v tujino in pridobijo izkušnje, hkrati pa vedo, da jih tukaj čaka delovno mesto, ki bo inovativno, polno izzivov, kreativno. Na ta način bomo na dolgi rok dvignili tudi samo dodano vrednost, povprečne plače in uspešnost gospodarstva.
Vodite kot regionalna zbornica tudi kakšne posebne projekte?
BHŠ: Glavne vsebinske teme, ki jih želimo naslavljati v različnih projektnih partnerstvih, so trajnostno poročanje in trajnostna preobrazba gospodarstva, digitalizacija gospodarstva, razvoj inovativne miselnosti, čezmejno poslovanje oziroma enotnost trga in čezmejno institucionalno sodelovanje kot baza za internacionalizacijo regijskega gospodarstva. Verjamem, da nam bo z znanjem in aktivnim članstvom ter odličnimi mrežami doma in v tujini uspelo zgraditi projektno pisarno in te vsebine uspešno naslavljati.
Izpostaviti velja izzive trajnosti – vemo, da so k ESG poročanju velika podjetja z uredbo zavezana že letos, vsi ostali bodo postopoma naslednja leta. Vendar, še posebej v naši regiji, ki je izvozno naravnana, pa se člani z ESG poročanjem srečujejo že danes preko dobaviteljskih verig. Gospodarska zbornica lahko ponuja osnovne informacije in izobraževanja ali pa celo pomaga pridobiti institucije in podjetja za pripravo poročil. To vsebino poskušamo kot nek povezovalni člen vpeljati v projekte in poiskati možnosti sofinanciranja ter jo nato članom ponuditi skozi projekte in usposabljanja. Projektno bomo delali tudi na povezovanju podjetij v dobaviteljskih verigah za optimizacijo gospodarstva oziroma dobaviteljske verige znotraj regije.
Kako pa se podjetja soočajo z izzivi zelenega prehoda?
BJ: Srednja in manjša podjetja teh težav še nimajo oziroma se s tem še ne ukvarjajo. Vloga gospodarske zbornice je, da skupaj z »mamo«, ki je že postavila močne stebre za razvoj tega področja, našim članom pomagamo. V večjih podjetjih imamo za to področje usposobljene ljudi in to prednost lahko izkoristimo s prenašanjem informacij tistim, ki se jih vsebine mogoče danes še ne dotikajo neposredno, se jih bodo pa kmalu. Majhno podjetje, ki sicer ni neposredno podvrženo poročanju, je lahko dobavitelj za veliko industrijo in ta bo od njega zahtevala vse certifikate, potrdila itd., kot jih mora imeti veliko podjetje. Zato skušamo velika podjetja naše manjše partnerje spodbuditi, da sledijo istemu načinu. Za uspešnost podjetja je pomembno, da so tudi vsi tvoji partnerji, od manjših do večjih, sposobni slediti vsem zahtevam. Tukaj vidim našo vlogo v prihodnosti skupaj z digitalizacijo, da tudi mali podjetniki ali tisti, ki so na začetku poti in nimajo resursov, z manj energije ravno tako pridejo do tega cilja.
BHŠ: Pri teh vsebinah je ključna informacija. Na eni strani je treba informirati in ozaveščati podjetja o sami obveznosti poročanja, na drugi strani pa najti prave zunanje izvajalce za to. Tako kot pri vseh ostalih certifikatih bo najbrž ključno, kdo bo sisteme za izvedbo v podjetju pripravljal. Gospodarska zbornica je tista, ki daje informacije o strokovnjakih, ki bodo zadevo pravilno zapeljali.
Kateri so še drugi bistveni izzivi zbornice za prihodnost?
BHŠ: Zagotovo kadrovski deficit, do katerega prihaja tudi zato, ker na trg prihajajo manj številčne generacije kot tiste, ki gredo v pokoj. Goriška regija pa poleg tega beleži rahel upad prebivalstva. Starostna struktura kaže na staranje prebivalstva z naraščanjem deleža starejših od 65 let. Prisotne so selitve znotraj regije in izseljevanje v druge regije ter države. Tukaj so tudi izzivi zaposlovanja tujcev. Kot regijska zbornica aktivno naslavljamo te izzive. Skupaj z zavodom za zaposlovanje redno pripravljamo zelo dobro obiskana izobraževanja, v katerih sodelujemo tudi z upravno enoto in na ta način poskušamo dati čim več informacij, na kakšen način bi podjetja lahko čim hitreje zaposlovala.
Problem je tudi že omenjeno umeščanje v prostor. Vemo, da se lokalna skupnost srečuje tako z Naturo 2000 kot po novem tudi s hidrološko študijo, ki bo v marsikateri občini premešala karte. Na drugi strani imamo gospodarstvo, ki se širi in potrebuje nova zemljišča. Če jih okolje v regiji podjetjem ne bo moglo ponuditi, bodo morala iskati kapacitete nekje drugje in se bodo lahko tudi selila. To so sladke skrbi uspešnega gospodarstva, ki raste in se mora odzivati na nove potrebe trga oziroma naročil. Glede te največje dileme lokalne skupnosti smo v navezi z vsemi župani.
Druga dilema je nadomestek za stavbno zemljišče, kjer je lahko regulativa odvračajoča za podjetja. Tudi zakoni na nacionalnem nivoju – na primer zakon o varovanju okolja – niso ugodni za določene branže gospodarstva. V vseh pogovorih zagovarjamo stališče, da si gospodarstvo želi tako regulativo, ki jo lahko podjetja dosegajo in jim omogoča neki razvoj. To bo v naslednjem obdobju velik izziv.
BJ: Zbornica kot združenje gospodarstva ima ogromno informacij, ki jih v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi odlično implicira skupaj s posameznimi občinami. Jasno mora biti, kaj gospodarstvo rabi in kaj lahko občine ponudijo. Če to združimo, se lahko, kot v primeru občine Ajdovščina ali katere druge, širi naprej. Mi območje gledamo kot celoto. Več kot bo sodelovanja in dela z roko v roki, boljše bo za vse nas. Slovenci se moramo še navaditi na dejstvo, da je, če je sosed bogataš, to dobro za vse v okolju. Naša glavna naloga je, da vseh 13 lokalnih skupnosti združimo na isto valovno dolžino in tako bomo vsi skupaj uspešnejši.
