Shrani za kasnejše branje.
Koristi uporabe sekundarnih materialov se za podjetja lahko kažejo na več področjih, kar dokazujejo primeri, razviti v okviru projekta CIRCI.
Barbara Perko
Sedem podjetij je v okviru projekta CIRCI – Krožna industrija – uvajanje krožnega gospodarstva v industrijske procese prejelo vavčerje, da so lahko uresničili svoje ideje o izrabi sekundarnih materialov. Slovenija je s tem dobila sedem primerov dobrih praks, ki so jih razvila podjetja Elvez, Termit, CAP, Ograje Kočevar, Livar, Adria Mobil in Roto Eco.
V ospredju tudi ekonomski vidik
V podjetju Ograje Kočevar, ki je že pred leti stopilo na pot krožnega gospodarstva, se zavedajo, da so primarne surovine omejene. Lani so s podporo strokovnega mentorstva Spirit izdelali Strategijo trajnostne krožne transformacije, v katero so bili vključeni skoraj vsi zaposleni. S sprejemom strategije so se vsi zaposleni zavezali k stalnemu izobraževanju in iskanju rešitev, kako s svojim delovanjem čim manj škoditi naravi.
Letos zastavljeno strategijo že izvajajo. »Ena izmed aktivnosti je iskanje rešitev, kako ponovno uporabiti industrijske ostanke, ki nastajajo kot stranski materialni tok v našem proizvodnem procesu. V razpisu za vavčerje CIRCI smo prepoznali tematiko, ki naslavlja prav to navedeno problematiko, zato smo se odločili za prijavo našega projekta,« pojasnjuje Dušan Grabnar iz podjetja Ograje Kočevar. »Najprej je bil v ospredju ekonomski vidik, saj smo v podjetju predali v reciklažo letno preko 130 ton železnih odpadkov, za kar smo iztržili le okoli 20 % nabavne vrednosti. Naši razvojniki so dobili nalogo, da razvijejo nove proizvode tako, da uporabijo obstoječe materialne ostanke. Ob snovanju Strategije trajnostne krožne transformacije smo v tej ideji pripoznali tudi pozitivne okoljske vidike z uvajanjem krožnega gospodarjenja.«
Grabnar ocenjuje, da trenutno še vedno preveč sekundarnih surovin predajo v reciklažo, čeprav bi del lahko uporabili neposredno za izdelavo novih izdelkov. »Ocenjujemo, da bi več kakor polovico 'odpada' lahko vrnili v direktno ponovno uporabo za izdelavo izdelkov izven osnovnega proizvodnega postopka,« pravi Grabnar.
Podjetje Ograje Kočevar je letno dalo v reciklažo več kot 130 ton železnih odpadkov, iztržilo pa le okoli 20 odstotkov nabavne vrednosti.
Vzpostavili posebno platformo
»V projektu, ki smo ga izvedli v okviru CIRCI, smo vzpostavili internetno platformo, ki 'proizvajalce' in potencialne odjemalce sekundarnih ostankov povezuje s kreativci novih izdelkov. Aplikacija je pilotno uspešno izvedena interno v podjetju Ograje Kočevar,« pojasnjuje Grabnar. »Prava uporabna vrednost bo dosežena, ko bo vključen širši krog deležnikov. Glede motivacije za vključitev bo potrebna širša promocija pozitivnih ekonomskih in okoljskih učinkov, vzpodbudo lahko da tudi ustrezna zakonodaja.«
Grabnar poudarja, da je danes težava in hkrati izziv dejstvo, da še ni vzpostavljena celostna industrijska simbioza, v kateri odpadek enega podjetja lahko pomeni vhodno surovino za drugo podjetje. »Baza stranskih materialov je osnova za učinkovito krožno gospodarstvo, ki pa jo je potrebno še nadgraditi s stalnim ozaveščanjem vseh deležnikov. Poudarek je na zmanjševanju potrebe po pridobivanju vedno novih količin deviških surovin,« je prepričan Grabnar.
Prepoznali potencial in začeli iskati nove načine uporabe
Podjetje Elvez je specializirano za dobavo komponent za brizganje plastike, delov za metalizacijo in rešitev kabelskih snopov. V podjetju so si za cilj zadali optimizacijo izrabe virov, zmanjšanje odpadkov ter izboljšanje celotne okoljske uspešnosti industrije. Ker so prepoznali pomen implementacije načel krožnega gospodarstva in trajnosti v sektorju, so se odločili za prijavo na razpis za vavčerje CIRCI. »Izkušnjo pri prijavi na razpis lahko opišemo kot izzivno in obenem izjemno nagradno, saj smo lahko predstavili in razvili inovativne rešitve za bolj trajnostno prihodnost,« pravi direktor oddelka Raziskave, Razvoj in Tehnologija ddr. Žiga Gosar.
»K prepoznavanju materialnih tokov v naši proizvodnji s potencialom za ponovno uporabo nas je spodbudilo predvsem zavedanje odgovornosti do okolja in zavedanje o pomenu zmanjševanja odpadkov ter recikliranja. Razumevanje tega potenciala nas je spodbudilo k iskanju novih načinov za uporabo stranskih materialov v procesih proizvodnje,« pojasnjuje ddr. Gosar.
V proizvodnji trenutno zbirajo, sortirajo sekundarne surovine in poskušajo čim več materiala reciklirati, saj se zavedajo pomena učinkovitega ravnanja s sekundarnimi surovinami za zmanjšanje ekološkega odtisa industrije. Priložnosti za ponovno uporabo materialov, ki so stranski proizvod, vidijo tudi v uporabi odpadkov v proizvodnji elektroindustrije, kar je njihov drug proizvodni program, v ponovni uporabi embalažnih materialov.
Med prednostmi, ki jih prinaša iskanje novih načinov za uporabo sekundarnih tokov, ddr. Gosar izpostavlja nižje stroške proizvodnje, zmanjšanje porabe neobnovljivih surovin, izboljšanje ugleda podjetja v smislu trajnostnosti in prispevek k zmanjšanju ogljičnega odtisa.
Boljše razumevanje in uporavljanje sekundarnih materialov lahko vodi do optimizacije proizvodnih procesov, pravi ddr. Žiga Gosar iz podjetja Elvez.
Foto: Elvez
Bolj učinkovito poslovanje
Baza sekundarnih materialov po besedah ddr. Gosarja omogoča boljše razumevanje in upravljanje s temi materialnimi tokovi, zaradi česar lahko načrtujejo bolj učinkovite načine recikliranja, ponovne uporabe ter optimizacije proizvodnih procesov za zmanjšanje okoljskega vpliva in izboljšanje trajnosti industrije.
»Dosedanje koristi implementacije krožnega gospodarstva v našem projektu CIRCI4Hybrid vključujejo zmanjšanje količine odpadkov, ki nastajajo pri procesu brizganja plastike, ter zmanjšanje potrebe po novih neobdelanih plastičnih materialih. S tem smo prispevali k bolj trajnostnemu in odgovornejšemu načinu proizvodnje. Poleg tega smo povečali učinkovitost izrabe virov in zmanjšali emisije CO2, kar je prispevalo k zmanjšanju okoljskega vpliva industrije. Glede izzivov pri implementaciji krožnega gospodarstva lahko izpostavimo potrebo po razvoju in implementaciji inovativnih tehnologij ter metod za recikliranje in ponovno uporabo materialov. Prav tako se soočamo z izzivi pri zagotavljanju kakovosti recikliranih materialov, njihove uporabnosti in sprejemljivosti v proizvodnem procesu. Pomemben izziv je tudi zagotavljanje sodelovanja celotne verige dobaviteljev in kupcev pri implementaciji krožnega gospodarstva ter spodbujanje ozaveščenosti in sprejemanja trajnostnih pristopov v industriji,« pojasnjuje ddr. Gosar.
Med prednostmi uporabe sekundarnih tokov so nižji stroški proizvodnje, zmanjšanje porabe neobnovljivih surovin, izboljšanje ugleda podjetja in zmanjšanje ogljičnega odtisa.
Kompoziti ustrezajo strogim zahtevam
Priložnost, da razširijo idejo predelave odpadkov in uporabe stranskega proizvoda, so v razpisu za vavčer CIRCI videli tudi v podjetju Termit. Podjetje Termit je rudarsko podjetje in kot tako neposredno odvisno od narave in okolja, zato se do okolja obnašajo odgovorno in spoštljivo. »Z uporabo stranskih proizvodov varujemo naravne vire, manjšamo stroške, zmanjšujemo izpuste toplogrednih plinov in varčujemo z energenti,« našteje Alenka Pavlin, svetovalka uprave.
Kremenova glina (MKG) je naravni material, ki nastaja ob pranju kremenovega peska. Glina vsebuje kremenove minerale in glinence. Zaradi svojih edinstvenih lastnosti in ustrezne mineralne sestave kremenova glina veže nase potencialno škodljive snovi v odpadkih in jim da istočasno primerne geomehanske lastnosti. V Termitu kremenovo glino že uporabljajo za izdelavo gradbenih kompozitov, s katerimi sanirajo svoje izkoriščene odkope kremenovega peska.
»Trenutno izdelujemo gradbene kompozite, ki jih sestavlja naša glina in odpadni livarski pesek s klasifikacijsko številko 10 09 08. Na isti način predelujemo še nekaj primernih odpadkov. Za vse izdelane gradbene kompozite imamo pridobljena Slovenska tehnična soglasja, kar pomeni, da kompoziti ustrezajo strogim ekološkim kot tudi geomehanskim zahtevam. V sklopu projekta CIRCI smo nabor uporabljenih odpadkov razširili na odpadne livarske žlindre s klasifikacijsko številko 10 09 03 in prahove, ki nastajajo v livarski industriji s klasifikacijsko številko 10 09 10,« pove Alenka Pavlin.
Kremenovo glino v Termitu uporabljajo za izdelavo gradbenih kompozitov, s katerim sanirajo svoje izkoriščene odkope.
Foto: Termit
Sami izdelali material za sanacijo
Na leto izkopljejo več kot 200.000 ton kremenovega peska. »Za kvalitetno in uspešno sanacijo potrebujemo najmanj 100.000 ton ustreznega materiala na leto. Za sanacijo imamo na voljo dve možnosti – lahko uporabimo naravni material, in s tem ustvarimo novo rano v okolju nekje drugje, ali pa poskusimo sami izdelati material, primeren za sanacijo. Odločili smo se za drugo možnost. Sanacijski material izdelujemo iz primernih nenevarnih odpadkov z dodajanjem našega stranskega proizvoda. V skladu z izdelano recepturo in tehnologijo izdelujemo po meri izdelane geotehnične kompozite, ki imajo iste lastnosti kot naravni material. S tem ohranjamo naravne vire in zmanjšujemo količino odloženih odpadkov,« razloži Pavlin.
Uporaba gradbenih kompozitov omogoča hitro, varno in kvalitetno sanacijo pod nadzorovanimi pogoji, s čimer se približajo prvotnemu stanju in ga v večini primerov tudi presežejo. Z izdelavo gradbenih kompozitov iz predelanih odpadkov pomagajo podjetjem in industrijam, ki ustvarjajo velike količine primernih nenevarnih odpadkov, kot so na primer livarne, papirnice, elektroenergetska podjetja, gradbena industrija. Zmanjšujejo količino odloženih odpadkov in podaljšujejo življenjsko dobo odlagališčem odpadkov. Tako ohranjajo naravne vire, pomagajo okolju in vračajo naravo v prvotno stanje.
Baza podatkov o sekundarnih materialih bo olajšala možnost iskanja in uporabe sekundarnih surovin. »Odpadek iz ene industrije lahko pomeni pomembno surovino za drugo industrijo. Upam, da bo aplikacija zaživela in imela čim več uporabnikov. Nobenega smisla ni v tem, da izdelujemo nekaj, kar je že na voljo in nekomu drugemu celo predstavlja breme,« poudarja Alenka Pavlin.
Uporaba gradbenih kompozitov pripomore k ohranjanju naravnih virov.
S tehnologijo do novega poslovnega modela
Podjetje CAP je zunanja okoliščina spodbudila, da so začeli v lastni proizvodnji prepoznavati materialne tokove, ki imajo potencial za ponovno uporabo. Trenutno v podjetju sekundarne surovine pristanejo v sežigu in odvozu. In prav to je razlog, da je bila potrebna sprememba. »Nezmožnost odvoza odpadkov oziroma cena kurjenja v sežigalnici v Gradcu,« pojasni direktor dr. Boštjan Žagar.
»Ukvarjamo se z razvojem tehnologije, ki bodo najprej nam omogočile predelavo lastnih stranskih produktov v lastni proizvodnji. Z razvito tehnologijo pa nam bo le-ta omogočila tudi nov poslovni model,« pojasni dr. Žagar. Trenutno gre bolj za investicije v razvoj, ki še ne prinašajo ekonomskih učinkov. V bazi podatkov o sekundarnih materialih vidijo dober vir informacij o tem, kdo ima podobne stranske produkte, ki bi jih lahko s svojo tehnologijo reciklirali.