Shrani za kasnejše branje.
Gospodarstvo si želi zanesljive in konkurenčne oskrbe. Želi si, da bi NEPN ponudil več konkretnih odgovorov na to, kakšni bodo učinki scenarijev, ki jih predvideva načrt.
Barbara Perko
»Strateški svet za energetski prehod (SSEP) pri GZS razume NEPN kot izjemno pomemben strateški dokument, saj bo vplival na prihodnji razvoj industrije. Največje breme zelenega prehoda bo namreč nosila prav industrija,« pravi Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Gospodarstvo pričakuje, da bo NEPN jasno opredelil, kako zagotoviti prihodnjo oskrbo industrije z zanesljivimi, cenovno dostopnimi in zadostnimi količinami energije iz nizkoogljičnih virov in s tem pogoje za njeno konkurenčno delovanje.
Za dosego cilja ogljične nevtralne družbe do leta 2050 bodo potrebne številne investicije tako v učinkovito rabo energije, omrežja, elektrarne, izrabo obnovljivih in nizkoogljičnih virov kot tudi v jedrsko energijo. GZS je že januarja na seji Strateškega sveta GZS za energetski prehod izpostavila, da so pri razogljičenju ozka grla predvsem financiranje, okoljevarstvena in druga dovoljenja, nejasna zakonodaja, umeščanje v prostor ter pomanjkanje kadrov in znanja.
Gospodarstvo opozarja, da mora biti energetska oskrba tako zanesljiva kot tudi konkurenčna. Struktura proizvodnih virov mora biti načrtovana realistično. Previsok delež OVE ne zagotavlja varne in zanesljive oskrbe z električno energijo in povzroča enormne stroške za izgradnjo celovitega elektroenergetskega sistema in posledično visoke cene električne energije za končne potrošnike.
Potrebno je zagotoviti dovolj različnih virov, da bo zeleni prehod v gospodarstvu lahko mirno tekel dalje. Ob napovedanem zaprtju TEŠ 6 se bomo znašli v situaciji, ko ne bo nadomestnih sistemskih virov, ki bi zagotavljali stabilnost sistema in regulacijo frekvence v zadostni meri. Vsekakor je treba čim prej zgraditi velike hidroelektrarne in črpalne hidroelektrarne, opozarja mag. Petra Prebil Bašin, direktorica papirne industrije in kovinskih materialov na GZS. »Na dolgi rok pa ne vidimo energetske samozadostnosti Slovenije brez jedrske energije,« poudarja. »V trenutni verziji NEPN-a vidimo neizvedljivost OVE scenarija in OVE+JE kot edini sprejemljiv scenarij. Pri tem pa je, kot rečeno, treba zgraditi velike hidroelektrarne, uporabiti biomaso in vse OVE vire, ki so na razpolago, da bo Slovenija čim bolj samozadostna in čim manj uvozno odvisna.«
V NEPN-u predviden delež OVE v industriji je visok ob dejstvu, da so podjetja danes že pogosto zavrnjena, ko hočejo zgraditi svoje kapacitete za proizvodnjo energije,« pove Petra Prebil Bašin.
Foto: Tadej Kreft
Predsednik Strateškega sveta za energetski prehod (SSEP) Vekoslav Korošec je opozoril, da je v zadnji različici NEPN-a več vprašanj ostalo odprtih. Pogreša podrobnejše podatke o predvideni rabi električne energije in njeni proizvodnji iz različnih virov ter podrobnejše podatke o investicijah v industrijo, ki so do leta 2030 predvidene v vrednosti 28 milijard evrov. Člane SSEP je zanimalo še, kakšna bo stroškovna cena električne energije po obeh scenarijih NEPN, torej zgolj OVE oziroma OVE+JE ter kakšen bo učinek obeh scenarijev na izpuste toplogrednih plinov.
Penali, če cilji ne bodo doseženi
SSEP je skeptičen tudi glede cilja, da bo Slovenija do leta 2030 dosegla 33-odstoten delež obnovljivih virov. V primeru nedoseganja ciljev Slovenijo namreč spet čaka plačevanje penalov. Poudariti velja, da to velja samo za cilj, ki bi ga že morali doseči do 2020, ne pa za povečevanje deleža OVE po 2020 (do 2030).
»Slovenija je imela, enako kot druge države članice EU, postavljen cilj za delež OVE v bruto končni rabi energije za leto 2020. Cilj Slovenije je bil 25 % OVE v bruto končni rabi energije. Ta cilj mora država dosegati tudi v vseh nadaljnjih letih. Če ga ne doseže z lastno proizvodnjo energije iz OVE ali iz meddržavnih projektov OVE, se lahko posluži mehanizma statističnega prenosa in na ta način »dokupi« manjkajoči delež OVE,« pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Slovenija je tako za leta 2020, 2021 in 2022 plačala več kot 17,7 milijona evrov za statistični prenos.
Petra Pebil Bašin opozarja še na vprašanje omrežnine. »Skrbi nas, kaj se bo zgodilo. Samo prestavitev roka uveljavitve ni dovolj, hočemo spremembo obračuna metodolgije, da bo ta pošten, da tisti, ki več obremenjuje, več plača,« pravi. Neodgovorjeno je tudi vprašanje, kako naj bi se financirala posodobitev distribucijskega omrežja, saj samo z dvigom omrežnine to ne bo mogoče, dodaja. Nedosegljiv se zdi tudi cilj o deležu OVE v industriji, sploh kjer so podjetja danes pogosto zavrnjena, ko hočejo zgraditi svoje kapacitete za proizvodnjo energije, pravi sogovornica.
Po besedah generalne direktorice Vesne Nahtigal bo GZS še naprej konstruktivno sodelovala v razpravi in podala svoja mnenja in pripombe na zadnjo različico NEPN.
