Shrani za kasnejše branje.
Vino kot poslovno darilo je veliko več kot le steklenica alkohola. Je kulturni simbol, izraz spoštovanja in zgodba v steklenici.
Mateja Jordan
»Vino je lahko zelo kompleksno darilo, zato moramo biti pri izbiri preudarni,« pravi Ivan Peršolja, dolgoletni sommelier, poznavalec vinske kulture in častni predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije. Podarjanje vina ima v poslovnem svetu že dolgo tradicijo, toda prav zato, ker ga kupujemo pogosto, je prava izbira lahko še toliko zahtevnejša. Katera steklenica je primerna? Kako jo podariti, da bo obdarovanec razumel tudi sporočilo? In kdaj lahko z darilom nehote povzročimo zadrego?
»Najbolje je, da človeka, ki mu nekaj podariš, dobro poznaš,« poudarja Peršolja. Dobro je vedeti, katera vina ima rad, ob katerih priložnostih jih pije, ali mu vino pomeni del kulture ali zgolj pijačo in še kaj. Šele ko poznamo odgovore na ta vprašanja, se lahko odločimo za pravo steklenico in jo morda dopolnimo še s kakšnim drugim primernim izdelkom.
Od sogovornika je odvisno, kdaj izbrati butičnega vinarja in kdaj znano blagovno znamko, pravi Ivan Peršolja. Foto: Tadej Kreft
Merilo naj bo kakovost, ne pa razkošje
Pomembno je, da ne podarjamo pretirano dragih vin. »Steklenica za tisoč evrov ali več ni primerna. Darilo mora biti kakovostno, a cenovno razumsko, da obdarovanca ne spravimo v zadrego. Prestižno darilo lahko obdarovanca postavi v neroden položaj in sproži vprašanje, kako se bo oddolžil,« opozarja sogovornik.
Kdaj izbrati butičnega vinarja in kdaj znano blagovno znamko, je odvisno od sogovornika. Peršolja odgovor najlažje najde v pogovoru s človekom. Če obdarovanca zanimajo specifična vina, je morda bolje izbrati manjšo klet, ki ponuja vrhunska, čeprav manj znana vina. Poznavalec spomni, da imamo v Sloveniji veliko butičnih vinarjev z odličnimi vini in izvirno oblikovano embalažo, ki ponujajo bogato izbiro. Za posebne priložnosti so pri nas dostopne domače in tuje priznane znamke vin, pravi Peršolja, ki sam bolj ceni specifiko. »Zato naj bo darilo nekaj posebnega, česar ne dobiš vsak dan.« Pomembno je tudi, da je lepo zavito in predvsem predano s srcem, saj to »šteje več kot katerakoli 'eminentna' in draga steklenica.« Vino naj ostane v originalni embalaži z etiketo pridelovalca; če ga damo v leseno škatlo, lahko priložimo še vizitko ali kratko posvetilo, vina z logotipi podjetij in reklamami pa po Peršoljevem mnenju niso primerna.
Še prav posebno vrednost ima vino, ki odraža kraj, od koder prihajaš ali kjer sprejemaš obiskovalce. »Če smo na Primorskem, Štajerskem ali v Posavju, imamo priložnost podariti lokalno vino; tako gost s seboj odnese del krajine, kulture in tudi spomina na trud vinarja. Če zna obdarovanec to prepoznati kot celoto, je vino zelo kompleksno darilo, zato bodimo preudarni pri izbiri.«
Vino naj bo kakovostno, primerno priložnosti ter predvsem zavito in predano s srcem, saj to »šteje več kot katerakoli 'eminentna' in draga steklenica.«
Zgodba v steklenici
Vsaka steklenica vina s seboj prinaša tudi edinstveno zgodbo. Če gre za klet z dolgo tradicijo, ob predaji poudarimo njeno večstoletno dediščino, saj ima takšno darilo večjo težo. Če gre za mlajšega, naprednega vinarja, pa je njegova inovativna ustvarjalnost lahko prijetno presenečenje. »Pomembno je vedeti, ali obdarovanec ceni inovacije ali je bolj naklonjen tradiciji in darilo temu prilagoditi.«
Peršolja meni, da so tudi tipična slovenska vina, kot so teran, cviček, rebula in oranžna vina, lahko primerna poslovna in protokolarna darila. Teran je močno vezan na Kras in tradicijo, cviček pa je edinstven kot dolenjsko vino s slovensko sortno zgodbo, ki jo lahko obdarovancu tudi pojasnimo. Rebula, pravi Peršolja, pa je poseben svet: »Na prazniku rebule v Višnjeviku se predstavlja preko sto rebul, pa niti dve nista enaki.« Slovenski arhivi seveda skrivajo še druge posebne dragulje: stare laške rizlinge, pinote ali arhivska vina iz Brd, Vipave, Kopra, Ptuja, Ljutomera … Takšna vinska darila imajo tudi večplastni in simbolni pomen, paziti pa je treba, da z izbiro ne namigujemo na starost obdarovanca.
Strokovnjakinja za bonton Bojana Košnik kot primer nerodnega protokolarnega darila navaja arhivsko vino z letnico rojstva princa Charlesa, ki ob njegovem obisku v Sloveniji pred leti ni bilo najbolje sprejeto. »Sprašujem se, zakaj darilo princu ni bilo všeč … Morda je šlo za osebne razloge ali spomine,« ugiba strokovnjak in dodaja: »Angleži so morda nekoliko posebni, zato je vedno ključno premisliti kontekst.« Sam se spominja dogodka, ko je v vinski kleti gostil nad vinom navdušen francoski par in je, da ne bi užalil starejše gostje, izbiro arhivskega letnika prepustil kar njej. Bila je počaščena in nastala je tako lepa zgodba, da so naslednje leto na podobno doživetje povabili še precej drugih francoskih poslovnežev.
Primer nerodnega darila, ki ga navaja Bojana Košnik, kaže, kako pomemben je kontekst. Foto: osebni arhiv
Rdeče, belo ali peneče?
Seveda je pri izbiri vrste in barve vina najpomembnejši okus obdarovanca. »Če vemo, da pije le rdeča vina, mu podarimo rdeče. Če jih zaradi zdravja ne uživa, izberemo belo ali različna peneča vina,« je jasen Peršolja. Drugače je ob praznovanjih, ko imajo prednost vsekakor peneča vina, tako na začetku kot pri zdravici. Posebno pohvalo pomeni, če obdarovanec pozneje na dogodku postreže prav naše darilno vino. »Seveda pa je to lahko tudi delikatno. Če kdo ni vešč odpiranja, lahko zamašek izleti in vino poškropi okolico, kar je še posebej nerodno pri svetlih oblačilih gostov,« opozarja sommelier. Treba je vedeti, ali obdarovanec obvlada odpiranje, da ga ne spravimo v neroden položaj.
Kombinacije so dobrodošle, a delikatne
Predvsem v zadnjih letih se vino pogosto podarja v kombinaciji z drugimi izdelki, tako so recimo v Brdih ali na obali že običajni paketi z vinom in oljčnim oljem, ki sta po Peršoljevem »v veliki simbiozi«. »Tudi olja so zelo različna – od blagih do pikantnih – in lahko dopolnijo jedi na tisoč načinov, prav tako kot vino,« pravi Peršolja. Po njegovem je tudi sir odlična izbira, vendar mora biti premišljena, saj mehak, masten, zorjen ali slan sir zahteva točno določeno vino. »Parmezana ne moremo podariti skupaj z rebulo ali laškim rizlingom, k takšnemu siru spada zorjeno rdeče vino,« pojasnjuje. Previdni moramo biti tudi pri mesnih izdelkih, predvsem dimljenih salamah, ki prekrijejo vino, zato jih raje ne izbirajmo. Posebno opozorilo pa poznavalec namenja pršutu, saj tega nikakor ne smemo podariti v paru s premočnim rdečim vinom. »Pršut gre lepo z rebulo, tokajem, rizlingom, malvazijo … s cabernet sauvignonom pa raje ne, saj ga ta dobesedno povozi.«
Tudi čokolada se lahko lepo poveže z vinom, zlasti če ni presladka in vsebuje več kakava, je aromatična in strukturno bogata. Vendar pa je to kar zahtevna kombinacija in le redka slovenska vina iz sušenega grozdja z dovolj svežine (npr. nekdanji Portos, Baron Moskon, sušen teran) se izvrstno ujemajo s čokolado, pravi sogovornik. Redke izjeme med klasičnimi suhimi rdečimi vini, kot sta merlot ali cabernet, gredo sicer lepo s čokolado, popolne kombinacije pa praviloma ne dosežejo. »Seveda pa s portovci nikoli ne zgrešimo.«
Darila za ljubitelje
Vino kot darilo lahko spremljajo tudi kakovosten odpirač, različni pripomočki za shranjevanje odprte steklenice, posebni kozarci ali karafa. »Če vemo, da obdarovanec pije penine, mu podarimo kozarce za penino; če rdeče, pa kozarce za rdeče. Vedno preverimo, kaj mu je najljubše,« svetuje Peršolja. Danes obstajajo celo kozarci po posameznih sortah, in razlika ob okušanju je res občutna.
Če je obdarovanec resen ljubitelj, bodo dobrodošlo darilo tudi vinski tečaji ali darilni boni za degustacije. »Znanje, ki ga odneseš s takšnih dogodkov, ima tako še dodano vrednost, saj dviga vinsko in gastronomsko kulturo,« poudarja Ivan Peršolja.
