Shrani za kasnejše branje.
Lanskoletni Vrh slovenskega gospodarstva je zastavil ambiciozne finančne cilje do leta 2030: izvoz 95 milijard evrov, produktivnost dela 88.000 evrov in povprečna bruto plača 3.200 evrov. Ključna je višja produktivnost dela, ki prispeva k bolj bogati in posledično bolj solidarnostno naravnani družbi.
Sebastjan Šik, GZS, Služba za korporativno komuniciranje
Podpis zavezništva
S tem ciljem v mislih smo se na GZS lotili priprav dogovora o strateškem sodelovanju in usklajenem naslavljanju »doline smrti« na področju tehnološkega razvoja in inovacij, ki smo ga skupaj s Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Rektorsko konferenco Republike Slovenije in vlado podpisali aprila letos. Dogovor naj bi pripomogel k doseganju višje kakovosti življenja državljank in državljanov, okoljske vzdržnosti ter visoke dodane vrednosti. Podpisniki dogovora so ga takrat označili kot zgodovinski dokument, ker vsebuje konkretne cilje: povečanje sredstev za raziskave, razvoj in inovacije na 2,8 % BDP, davčno razbremenitev na področju raziskav in razvoja, debirokratizacijo in ustanovitev tehnološko-inovacijskega sklada.
Pol leta je seveda premalo, da bi lahko pričakovali tektonske premike. Poleg tega so se vmes zgodile poplave in gromozanske finančne potrebe za popoplavno obnovo, ki so preusmerile del finančnih sredstev z drugih področij. Pa vendar smo dosegli to, da zakon znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti namenja en odstotek BDP, kar je zapisano v zavezništvu. Kot je dejal Bogomir Strašek na okrogli mizi pred letošnjo podelitvijo Gazel, sicer lastnik podjetja KLS Ljubno, ki je bilo med avgustovskimi poplavami med najbolj prizadetimi, je za podjetja najboljše zavarovanje to, da dosegajo visoko dodano vrednost. »Samo tako bodo podjetja in zaposleni v njih plačevali več davkov in zagotavljali državi sredstva, da bo lahko bolj solidarna. Naloga države pa je, da zagotovi konkurenčno poslovno okolje, ki je pogoj za doseganje višje dodane vrednosti«, je bil jasen Strašek.
Trajnosten razvoj
Ravno poplave, ki jih tudi na letošnjem Vrhu gospodarstva ne bomo mogli zaobiti, so diktirale eno od osrednjih tem, to je trajnostni razvoj. Vključevanje ESG dejavnikov (okolje, družba, upravljanje) postaja vse pomembnejše pri gospodarskih odločitvah in tesno povezavo s konceptom odgovornega investiranja. Vse več družb bo moralo o teh kriterijih poročati in vse več finančnih institucij pogojuje svoje storitve prav z izpolnjevanjem teh kriterijev.
Trajnostni razvoj spodbuja učinkovito rabo virov in energije ter inovacije, ki pripomorejo k produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva. Kot je ob predstavitvi podnebnega zakona na GZS dejal državni sekretar na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo Uroš Vajgl, je razogljičenje industrije vprašanje konkurenčnosti in ne le okoljskih ciljev. »Investicije v inovativne ekološke projekte prinašajo precej prednosti: spremembe v vodenju, kompetenci kadrov, zmanjšanje emisij, energetsko učinkovitost in nenazadnje, zmanjševanje stroškov poslovanja,« je spomnil Vajgl.
Koncept zelenega gospodarstva poudarja prehod k nizkoogljičnemu, energetsko učinkovitemu in okolju prijaznemu gospodarstvu. To vključuje spodbujanje zelene tehnologije, ekoloških izdelkov in storitev ter zmanjševanje ekološkega odtisa. Vendar moramo pri tem paziti, da gospodarstva ne zadušimo. Primer podjetja Talum, ki se je moralo zaradi visokih in nekonkurenčnih cen energije odpovedati proizvodnji primarnega aluminija, je zgovoren. »Lastno proizvedeni aluminij je bil zaradi visoko energetske učinkovitosti in tudi okoljske dovršenosti procesov ter dobavljene električne energije iz zelenih virov popolnoma zelen. Zdaj, ko ga uvažamo iz drugih držav, je zaradi narave tamkajšnjih procesov in vse logistike bistveno bolj obremenjen z vodikom kot tisti, ki je bil proizveden pri nas. In ko tega vgradimo v naše izdelke, se nam seveda ogljični odtis povečuje,« je pojasnil predsednik uprave Taluma Marko Drobnič ob robu letošnjega posveta SRIP MATPRO, ki ga vodi. Če ne bomo slovenske industrije zaščitili pred umazano in ceneno konkurenco iz tujine in ji dolgoročno zagotovili stabilnih in cenovno konkurenčnih cen energije, se lahko od nje preprosto poslovimo.
Inovativnost
Brez vlaganj v razvoj, raziskave, inovacije, digitalizacijo ne bo niti zelenega prehoda in brez ustreznega znanja in kompetenc s področja informacijske in komunikacijske tehnologije bodo slovenska podjetja izgubila boj s konkurenčnimi podjetji iz bolj razvitega dela sveta. Po svetovnem inovacijskem indeksu je Slovenija od najboljše uvrstitve leta 2012 padla na lestvici za 7 mest in je trenutno na 33. Zaostaja celo za Portugalsko in Češko in je tik pred Litvo in Madžarsko. Tudi po evropskem inovacijskem indeksu se je Slovenija uvrstila med zmerne inovatorke, vendar še vedno zaostaja za povprečjem, kar je vse povezano s premalo vlaganji v raziskave in razvoj, tako na strani javnega kot poslovnega sektorja. Po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe je bila Slovenija lani na 11. mestu, torej v povprečju EU. Medtem ko imajo najrazvitejše države, kot sta Finska in Nizozemska, 80 odstotkov prebivalcev med 16 in 74 leti z digitalnimi kompetencami, je ta odstotek v Sloveniji le 50-odstoten. V letošnjem letu je po poročilu digitalnega desetletja v nekaterih elementih nazadovala, med drugim po deležu IKT strokovnjakov v celotnem številu zaposlenih – ta je padel s 4,8 na 4,5 odstotka, medtem ko je cilj za leto 2030 10 odstotkov. V Sloveniji bi morali letno usposobiti okoli šest tisoč strokovnjakov informacijske in komunikacijske tehnologije, a jih le okrog 2.500, kar Slovenijo uvršča na prvo mestu v EU po težavah pri pridobivanju IKT kadrov. »Ravno zato je obvezen predmet računalništva in informatike s primernim učnim programom, ki bi digitalno opismenjeval vse mlade v osnovnih in srednjih šolah, kritična nuja,« je na nedavnem posvetu izpostavil Igor Zorko, predsednik Gospodarskega strateškega sveta GZS za digitalizacijo. Predstojnik Laboratorija za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL prof. dr. Blaž Zupan k temu dodaja, da digitalne kompetence ni mogoče enačiti z računalništvom in informatiko. Po njegovem mnenju bodo predvsem mladi določene digitalne kompetence imeli, manjka pa osnov algoritmičnega razmišljanja. »Tisti, ki misli, da algoritmično razmišljanje ne sodi v splošni program šole, je škodljiv za Slovenijo,« je še dodal.
Po statističnih podatkih le 12 odstotkov podjetij z 10 ali več zaposlenimi uporablja tehnologije umetne inteligence. Med tistimi 88 odstotki, ki je ne uporabljajo, med najpogostejšimi razlogi navajajo visoke stroške in pomanjkanje ustreznega znanja. Nuša Pavlinjek Slavinec, direktorica in solastnica družbe Roto Slovenija, je na enem od posvetov o umetni inteligenci poudarila prednosti te za privabljanje mladih kadrov zunaj najmočnejših centrov gospodarstva: »Z robotizacijo bomo zadržali vrhunske mlade kadre v Pomurju. Z optimizacijo in planiranjem proizvodnega procesa pa lažje predvidevali izpade opreme oz. odsotnosti delavcev.«
Nizka produktivnost, ki je v letu 2022 dosegla 86 % povprečja EU, v celoti pojasnjuje razvojno vrzel Slovenije, je v svojem poročilu med drugim zapisal UMAR. Počasno okrevanje produktivnosti po gospodarsko-finančni krizi izvira predvsem iz nizkega obsega investicij glede na delež BDP. Investicije v raziskave in razvoj, informacijsko in telekomunikacijsko tehnologijo, ki so pogoj za pametno preobrazbo, se le postopno povečujejo, vendar še vedno močno zaostajajo ne le za vodilnimi državami inovatorkami, ampak tudi za skupino višegrajskih držav.
Dr. Peter Wostner iz UMAR-ja je na enem od spomladanskih dogodkov v organizaciji GZS izpostavil, da več kot polovica podjetij v Sloveniji misli, da se jih podnebne spremembe ne tičejo, in izpostavil anketo Evropske investicijske banke. Tudi pri zavedanju pomena digitalizacije nismo dosti boljši. »To je slaba popotnica za razvoj države,« meni Wostner, ki je opozoril tudi na problem preširoke razpršenosti: »Tako država kot posamezno podjetje bi si moralo postaviti prioritete in tem dati prednost. Na vseh področjih, panogah, nivojih ne bomo mogli dosegati odličnosti ob omejenih resursih.«
Letošnji Vrh slovenskega gospodarstva bo pod naslovom Uglašeni v razvoju potekal 29. novembra v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. V uvodnem motivacijskem delu bo goriški pianist Alexander Gadjiev, letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada, spregovoril o pomenu uglašenosti v glasbi in širše ter o poti, ki vodi k temu cilju.
V okviru plenarnega dela se bomo z uglednimi gospodarstveniki pogovarjali o tem, kako uglasiti izzive Slovenije na področju trajnostnega razvoja, vključno s popoplavno obnovo, kako doseči zeleni prehod industrije ter učinkovito rabo virov in energije, kako ustvariti atraktivno poslovno in inovacijsko okolje.
V odprtem dialogu med gospodarstveniki, Vlado RS in drugimi ključnimi deležniki bomo iskali uglašenost v pogledih, kako doseči ali morda celo preseči cilje do leta 2030, ki smo si jih zastavili na lanskem Vrhu.