Shrani za kasnejše branje.
Če ne bomo samozadostni, to na dolgi rok pomeni višanje cen in nedostopnost do surovin.
Mateja Jordan
Eden glavnih izzivov v panogi je nihanje cen surovin, opozarja podpredsednica Združenja kovinskih materialov in nekovin Jerica Vranc. Cene surovin, kot so železo, aluminij, baker in energenti, so namreč močno odvisne od globalnih tržnih razmer, geopolitičnih napetosti in gospodarskih ciklov. »Tukaj je potrebno omeniti tudi sankcije proti določenim državam, kar vpliva na globalne dobavne verige surovin. Pri tem se soočamo z omejenimi viri visokokakovostnih surovin, ki so ključnega pomena za proizvodnjo kakovostnih izdelkov,« pravi Vrančeva in pojasni, da na samo dobavo surovin vplivajo tudi logistične težave in povečanje stroškov prevozov.
Vrednost industrijske proizvodnje se je v letu 2023 pri proizvajalcih nekovinskih mineralnih izdelkov zmanjšala za slabo desetino v primerjavi s predhodnim letom, pri proizvajalcih kovin pa za 8,1 %. Nižji trend proizvodnje se nadaljuje tudi v prvem mesecu letošnjega leta, kjer je bila vrednost industrijske proizvodnje pri proizvajalcih nekovinskih mineralnih izdelkov medletno nižja za 6 %, medtem ko je bila pri proizvajalcih kovin višja za 73 %.
Pripravila Analitika GZS
Vse večja osredotočenost na okoljsko trajnost in zmanjšanje ogljičnega odtisa pa zahteva od livarskih podjetij, da iščejo trajnostne vire surovin in uvajajo bolj čiste tehnologije, za kar so potrebne investicije v tehnologije za recikliranje in zmanjšanje odpadkov.
Direktorica Združenja mag. Petra Prebil Bašin pa ugotavlja, da Slovenija nima več primarnih virov za proizvodnjo materialov, saj se večinoma uporabljajo sekundarne surovine. Tako je vse jeklo v Sloveniji proizvedeno iz sekundarnih virov, pravi in spomni, da so v podjetju Talum lani po 60 letih ugasnili vse elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija. Direktorica odločitev države ocenjuje kot nesmotrno, saj takšne poteze vodijo tudi v surovinsko odvisnost Slovenije oziroma širše Evrope. »Ne bomo samozadostni, kar na dolgi rok pomeni višanje cen in nedostopnost do surovin,« opozarja.
Težav v dobavnih verigah za zdaj še ne zaznava, v prihodnosti pa napoveduje težave pri pridobivanju sekundarnih surovin. Primarne surovine zdaj proizvajajo samo še v državah tretjega sveta in ti tokovi bodo verjetno zelo zanimivi za vedno širši krog proizvajalcev, zato bo dostop do njih otežen.
Cene izdelkov ne dohajajo stroškov
Pri dobavi surovin se tudi v družbi Titan soočajo z dejstvom, da surovin skoraj ni več mogoče kupiti od evropskih proizvajalcev, ampak samo preko posrednikov; ti prodajajo surovine, proizvedene na drugih celinah in prepeljane v Evropo. »Seveda z ladjami na zelena goriva,« ironično ugotavljajo v družbi.
Cene uvoženih proizvodov nekovinskih mineralnih izdelkov so bile v letu 2023 za 10,6 % višje kot leta 2022, medtem ko so bile pri proizvajalcih kovin nižje za 7,5 %.
Pripravila Analitika GZS
Družba Titan ima sicer za sabo še eno zahtevno leto, ob koncu katerega so že zaznali velike spremembe na domačem trgu EU. Opazen je predvsem padec povpraševanja in gradbene aktivnosti v Nemčiji, njihovem glavnem izvoznem trgu. »Poslovanje je zaradi naraščajočih stroškov dela in splošne inflacije rezultiralo v nižjem doseženem dobičku. Cen proizvodov na trgu namreč nismo mogli višati enako, kot so rastli stroški, predvsem zaradi dumpinških cen konkurence iz Azije,« razlagajo v družbi, kjer nameravajo še naprej investirati v avtomatizacijo proizvodnje in nadgradnjo energetskega nadzornega sistema. Med njihovimi ambicijami je tudi razvoj novih zahtevnejših ulitkov na novih trgih.
Razvili inovativna jekla
»Pri zanesljivosti dobav še vedno občutimo vroče-hladni vpliv krize ob Rdečem morju,« sporočajo iz Skupine SIJ, kjer pa ugotavljajo tudi, da se prav zaradi omenjene krize in negotovosti v dobavah kar nekaj porabnikov jekla odloča za evropske dobavitelje. Ob tem so se transporti žal na splošno podražili. »Najbolj je na udaru kontejnerski prevoz, ampak to vpliva tudi na podražitev drugih vrst transporta,« razlagajo.
_izbor.jpg)
Skupina SIJ že vrsto let dela po načelih krožnega gospodarstva, saj jeklo proizvajajo iz jeklenega odpadka.
Foto: Tomo Jeseničnik
V začetku leta so se, v skladu s pričakovanji, surovine za proizvodnjo jekla nekoliko podražile, kar v skupini obvladujejo s poslovnim modelom doplačil za legure, ki jih relativno dobro prenašajo v prodajne cene. Trenutno so se cene legur stabilizirale, počasi se umirjajo tudi cene jeklenega odpadka.
Nove korake so naredili tudi na področju trajnostnega poslovanja. V kratkem pričakujejo certifikat ResponsibleSteel, ki jih uvršča med najbolj trajnostne proizvajalce jekla na svetu. V Skupini SIJ že vrsto let delajo po načelih krožnega gospodarstva, saj jeklo proizvajajo iz jeklenega odpadka.
Za vlaganja, ki jih izvajajo po načelih najboljše razpoložljive tehnologije, so lani namenili 62,1 milijona evrov. Med vidnejšimi naložbami je tudi nadaljevanje prenove linije za izdelavo najbolj kakovostnih elektro pločevin SIWATT. Te se uporabljajo v elektromotorjih na področju e-mobilnosti. S tovrstnimi naložbami si želijo povečati proizvodnjo jekel za perspektivna zelena področja.
Razvili so tudi nekatera inovativna jekla, za katera so prejeli dve zlati nacionalni nagradi Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije. Jeklo SIMAXX 1100 z višjo trdnostjo omogoča izdelavo višjih in tanjših nosilnih stolpov vetrnih elektrarn ter njihovo daljšo življenjsko dobo, nerjavno jeklo SINOXX 4404 pa je bilo izdelano za največji fuzijski reaktor na svetu ITER, s čimer dokazujejo, da ustvarjajo rešitve tudi za tista področja uporabe, ki bodo ključno prispevala k prehodu v nizko-ogljično družbo.
V Skupini SIJ so ponosni, da so lani kljub omenjenim izzivom uspeli zadržati vodilne tržne deleže na nišnih jeklarskih trgih. Kljub spreminjajočim se geopolitičnim okoliščinam poslovanja so izvoz uspeli zadržati na visoki ravni – 84,7 odstotka prodaje. Skupina izvaža v 70 držav po vsem svetu. Največja trga ostajata Nemčija in Italija, svojo prisotnost pa krepijo tudi v ZDA.
Cene industrijskih proizvodov za prodajo na domačem trgu so v dejavnosti nekovinskih mineralnih izdelkov v letu 2023 porasle za 13,5 %, v proizvodnji kovin pa so se znižale za 9,4 % v primerjavi z letom 2022.
Pripravila Analitika GZS
SRIP MATPRO za razvoj novih materialov in tehnologij
»Glavni cilj dela partnerstva je vzpostavljanje vrednostnih verig in mrež za skupni razvoj na področju materialov, zato so, poleg same proizvodnje materialov, v obravnavo vključeni tudi dobavitelji osnovnih komponent in surovin, obdelava materialov, predelava materialov, kot tudi proizvajalci končnih izdelkov,« pojasnjuje Tjaša Polc, vodja projekta SRIP MATPRO.
Partnerstvo se osredotoča na materiale ter prednostno na proizvodnjo materialov – tako kovinskih (vključno z metalurgijo, livarstvom in tehnologijo pridelave, obdelave in predelave) kot multikomponentnih materialov. V njem je 73 članov, poleg 62 podjetij še devet raziskovalnih organizacij in dve združenji.
Martina, Čmrlj in Martin
Vodja izpostavlja uspešen projekt MARTINA (Materiali in tehnologije za nove napredne aplikacije), kjer je pri razvoju na petih področjih materialov sodelovalo 16 partnerjev iz industrije, raziskovalnih organizacij in fakultet pod koordinacijo Inštituta za kovinske materiale in tehnologije. Projekt je navrgel 122 inovacij, 86 procesnih rešitev, 8 novih produktov, za 2,9 milijona evrov novih investicij, za 3,6 milijona evrov novih investicij v R&D. Z njim so po mnenju Polčeve dosegli cilj – krepitev slovenske industrije na področju visoko trdnostnih jekel in aluminija ter njihovega preoblikovanja ter prehod iz standardnih v razvojne dobavitelje v mednarodnih verigah in mrežah vrednosti.
Nadaljevanje sledi s projektoma ČMRLJ (Doseganje Čistosti in lastnosti z MikRo Legiranjem Jekel), v katerem industrijski partnerji razvijajo nova jekla z visokimi standardi čistosti ob tržni naravnanosti glede na potrebe kupcev, in MARTIN (Modeliranje termomehAnskega pRocesiranja aluminijevih zliTIn za vrhuNske izdelke), ki s ciljem modeliranja termomehanskega procesiranja aluminijevih zlitin za vrhunske izdelke povezuje gospodarstvo in institucije znanja.
EU je mnoge materiale prepoznala kot strateške surovine.
Centra SiPCAST in SiPCOMAT
Polčeva izpostavlja še razvoj INOvativnega procesa izboljšanja mehanskih lastnosti 3D tiskanih kovinskih elementov in PROtotipov (INO3DPRO) ter zasnovo projekta Slovenski pilotni center za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin (SiPCAST). »Prizadevamo si za ustanovitev raziskovalnega centra za razvoj naprednih aluminijevih zlitin, lahkih kovin in tehnologij, ki bo vseboval industrijski laboratorij s pilotnimi napravami z namenom pospeševanja industrijskega razvoja in razvoja kompetenc ter strateških razvojnih partnerstev doma in v tujini,« razkriva načrte.
Posebnega pomena bo tudi SiPCOMAT kot skupni raziskovalni center za razvoj kompozitnih materialov na pilotni ravni. Omogočil bo polindustrijski razvoj in razvoj kompetenc za konkurenčni napredek panoge proizvodnje in uporabe kompozitnih materialov ter strateško povezovanje preko partnerstev. Med pomembnimi cilji vodja projekta izpostavlja še oblikovanje modularnega izobraževalnega programa za področje kompozitov EduCOMP, oblikovanje Karierne platforme za napovedovanje potreb po kompetencah v okviru pilotnega projekta razvoja človeških virov in vzpostavitev kompetenčnega centra KOC MAT 2.0 za razvoj kompetenc na prednostnih področjih.
V 2023 so proizvajalci nekovinskih mineralnih izdelkov beležili podobne prihodke od prodaje kot leta 2022 (na domačem trgu so bili višji za 10,8 % in na tujem trgu nižji za 4,7 %), medtem ko so proizvajalci kovin beležili nominalno za 19,1 % nižje prihodke od prodaje (na domačem trgu za 21,4 %, na tujem trgu za 18,6 %).
Pripravila Analitika GZS
Brez strateških materialov ni zelene energije
»Razvoj in proizvodnja naprednih kovinskih materialov je bistvenega pomena za napredek v Sloveniji in EU ter prehod v brezogljično družbo. S tega stališča je EU mnoge kovinske materiale, kot zadnjega aluminij, prepoznala kot strateške surovine. Brez teh materialov ni proizvodnje zelene električne energije in vodika,« opozarja Tjaša Polc.
Proizvodnja materialov je v središču EU politike za zeleni prehod, ki določa tako prehod energetsko intenzivne proizvodnje kot njen vpliv na zeleni prehod širših industrijskih in tudi družbenih ekosistemov z razvojem novih tehnologij in uporabo podpornih tehnologij digitalizacije in nizkoogljičnih virov energije, pojasnjuje vodja SRIP MATPRO.
Poročanje o trajnostnem delovanju in obvladovanju tveganj je zato po njenem neizogibno potrebno za vrednotenje uspešnosti tega procesa kot tudi obvladovanja potencialnih tveganj z vidika dostopnosti do kritičnih in strateških surovin v EU in večje samozadostnosti EU na tem področju. Ta pa bo mogoča le s prehodom na krožno gospodarstvo in oskrbo z energijo iz lastnih nizko-ogljičnih virov.