Shrani za kasnejše branje.
V ŠGZ ugotavljajo, da se zaradi zakona o izvajanju čezmejnih storitev vse več podjetij odloča za selitev svoje poslovne aktivnosti v druge države.
Darja Kocbek
Na Štajerski gospodarski zbornici (ŠGZ) so pred časom uskladili dopolnili na izvajanje Zakona o izvajanju čezmejnih storitev. Po prvem bi obdobje uveljavitve zakona podaljšali za 6 mesecev, torej do junija 2024. V drugem je bilo predvideno, da bi zakon začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, saj bi le tako lahko bil uveljavljen še pred 1. januarjem 2024. Takrat namreč poteče prehodno obdobje, ki je predvideno po že sprejetem zakonu o čezmejnem izvajanju storitev. Oba amandmaja sta bila na seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide zavrnjena.
Albert Kekec, predsednik regijskega sveta za opravljanje čezmejnih storitev pri ŠGZ in direktor podjetja Dorssen HRM, nam je pojasnil, da bo zakon neposredno prizadel približno 2500 podjetij, ki zaposlujejo med 35000 in 40000 delavcev, od tega je 27000 neposredno napotenih v tujino. »Podjetja že čutijo posledice negotovega in nekonkurenčnega poslovnega okolja, saj pogodbe za svoje storitve sklepajo za nekaj mesecev v naprej, ne vedoč, kako naj ovrednotijo strošek dela,« razlaga. Vlada je namreč v sklopu ekonomsko socialnega sveta ob sprejemanju zakona podala obljubo, da bodo sprejeti kompenzacijski ukrepi, z namenom ohranjanja konkurenčnosti izvoznikov storitev.
Letos je več kot 20 članov svoje aktivnosti delno ali v celoti preneslo v tujino, opozarja Albert Kekec.
Foto: Dorssen HRM
»Vlada svojih obljub ni izpolnila oziroma je izvoznike storitev pustila v negotovosti. Ker pa podjetja morajo poslovati naprej, so se bila primorana ustrezno reorganizirati. Žal v ŠGZ ugotavljamo, da se vse več podjetij odloča, da svoje poslovne aktivnosti selijo iz Slovenije v druge države, kjer je poslovno okolje stabilnejše ter ugodnejše,« nam je povedal Albert Kekec. V letu 2023 je več kot 20 članov svojo aktivnost delno ali v celoti preneslo v tujino, predvsem na sosednjo Hrvaško ter v Avstrijo in Nemčijo, in sicer tako, da tam odpirajo povezane družbe ali poslovne enote, osebje pa prezaposlujejo v tujino.
Izvozniki gradbenih, tehničnih in transportnih storitev so v letu 2022 izvozili za 5,6 milijarde evrov storitev in so ustvarili presežek storitvene menjave v višini 2,4 milijarde evrov. To je več, kot so ga ustvarili vsi izvozniki blaga skupaj, kar pomeni, da ima ta panoga izjemno velik vpliv na slovensko gospodarstvo. »Žal bo ta zakon, če bo uveljavljen, kot je predlagano, povišal strošek dela v podjetjih za do 30 odstotkov, kar pa pomeni, da bodo izvozniki storitev postali popolnoma nekonkurenčni na tujih trgih,« opozarja Kekec.
Izvoz podravske regije je v letu 2022 znašal slabe 4 mrd EUR, kar je 20,8 % več kot leto prej, medtem ko je uvoz regije znašal 3,7 mrd EUR, kar je 23,5 % več kot leto prej. Izvoz regije predstavlja 7,5 % delež izvoza celotne Slovenije, uvoz pa 6,5 % celotnega slovenskega uvoza.
Pripravila Analitika GZS
»Žal ugotavljamo, da se uresničuje scenarij, ki ga je v svoji analizi učinkov sprememb zakona o čezmejnem opravljanju storitev na slovensko gospodarstvo napovedal profesor dr. Jože P. Damijan, v kateri ugotavlja, da se bo izvoz storitev in število zaposlenih v panogah gradbeništva in tehničnih storitev drastično zmanjšalo in posledično se bodo zmanjšali tudi prihodki v javne blagajne,« opozarja Albert Kekec. Profesor Damijan ocenjuje, da se bodo prispevki za zdravstvo in pokojninsko zavarovanje zmanjšali za 240 do 500 milijonov evrov.
V podravski regiji je bilo leta 2022 3.291 izvoznikov ter 6.655 uvoznikov. Največje izvozne partnerice regije v 2021 so Nemčija (20,7 %), Avstrija (13,4 %), Hrvaška (11 %), Italija (9,5 %) Srbija (5,1 %) ter Bosna in Hercegovina (4,1 %). Največje uvozne partnerice so Nemčija, Avstrija, Italija, Hrvaška, Češka in Poljska.
Pripravila Analitika GZS
Albert Kekec zagotavlja, da se bodo delodajalska združenja še naprej v največji moči angažirala, da bodo podajala ustrezne predloge ukrepov za namen krepitve konkurenčnih pogojev slovenskih podjetij za poslovanje na tujih trgih. Vse z namenom, da bodo slovenski izvozniki storitev lahko svoje aktivnosti v tujini povečali ali vsaj zadržali na dosedanji ravni.