Shrani za kasnejše branje.
Medicinski pripomočki niso zgolj tržno blago, temveč pomemben faktor pri izidih zdravljenja. Digitalizacija odpira pot do bolj kakovostne, pa tudi stroškovno učinkovite zdravstvene obravnave.
Hana Vidic
V Ljubljani se je 28. in 29. septembra odvijal 2. FORUM MedTech Slovenija, osrednji strokovni dogodek na področju medicinskih tehnologij in pripomočkov. Udeleženci so soglašali, da na področju medicinskih pripomočkov potrebujemo strategijo za na vrednosti temelječo oskrbo, ki bo omogočala optimalne izide zdravljenja. Regulacija in dostopnost medicinskih tehnologij sta namreč vse pomembnejši tudi za obvladovanje naraščajočih finančnih bremen, povezanih s kroničnimi boleznimi in staranjem populacije. Dogodek je s primeri obvladovanja diabetesa in oskrbe kronične rane osvetlil tudi pomen podatkov in njihove digitalizacije v sodobni zdravstveni obravnavi.
V Evropi je registriranih 500.000 medicinskih pripomočkov, ki obsegajo zelo široko področje – od medicinskih gaz do bolniških postelj, od merilnikov glukoze v krvi do programske opreme. Slovenija je lani izvozila za dobrih 480 milijonov evrov medicinskih pripomočkov, pri čemer je v zadnjih treh letih izvoz rastel v povprečju za 15,8 % na leto. “Kljub temu je priložnosti za rast še veliko. Zato je pomembno, da se najde posluh za potrebe industrije po transparentnem, konkurenčnem delovanju v okviru sodobne zakonodaje,” je uvodoma poudarila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije.
Industrija si želi učinkovite nacionalne zakonodaje
Globalno smo priča velikim premikom na področju medicinske tehnologije, zato regulativi tega področja namenja vedno večjo pozornost tudi Evropska unija. Petra Zollner, direktorica industrijskih politik pri MedTech Europe, je opozorila na iztekajoče se roke za implementacijo določil Evropske uredbe za medicinske pripomočke (MDR), saj obstaja možnost zamud pri izdajanju EU certifikatov proizvajalcem, distributerji pa lahko ostanejo brez ustreznih listin, ki bi potrjevale skladnost pripomočkov. To lahko privede do zmanjšanja dostopnosti nekaterih medicinskih pripomočkov na trgu.
»Digitalizacija je marsikje v zdravstvu spremenila le to, da so se papirnati dokumenti pretvorili v pdf-je.«
Mojca Šimnic Šolinc, predsednica GZS Zbornice MedTech Slovenija, kjer si želijo osvežitev Zakona o medicinskih pripomočkih iz 2009, ki bi moral biti sprejet z začetkom uporabe uredbe MDR in IVDR, je dejala: »Slovenski trg medicinskih pripomočkov je predvsem trg distributerjev. V register, ki je osnova za izvajanje tržnega nadzora, pa je vpisanih manj kot 13 % gospodarskih subjektov, ki po ocenah delujejo na tem področju, prav tako nimamo kazenskih določb za kršitelje.«
Slovenija potrebuje strategijo na področju medicinskih pripomočkov
S staranjem populacije hitro narašča tudi finančno breme obvladovanja kroničnih bolezni, kar je na primeru diabetesa osvetlila dr. Petra Došenovič Bonča: »Izdatki iz naslova zapletov sladkorne bolezni presegajo 50 % neposrednih celotnih izdatkov za obvladovanje sladkorne bolezni. Zato moramo z ustreznimi tehnološkimi in organizacijskimi inovacijami nasloviti naraščajoče breme sladkorne bolezni.«
Čeprav medicinski pripomočki lahko preprečijo ogromne stroške, trenutno predstavljajo le 2,4 % vrednosti v blagajni ZZZS, od tega gre skoraj tretjina za obvladovanje sladkorne bolezni. »Na področju medicinskih pripomočkov bi potrebovali strategijo na državni ravni, saj niso samo tržno blago, ampak imajo zelo pomembno vlogo pri izidih zdravljenja,« je poudaril Drago Perkič, vodja oddelka za medicinske pripomočke pri Direkciji ZZZS.
Digitalizacija v zdravstvu ni zgolj tehnološko vprašanje
Temelj prihodnosti zdravstvenih sistemov je na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava, kar je potrdila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupnik. Ključni element takšne obravnave so podatki in njihova digitalizacija, pri kateri se soočamo s številnimi izzivi. »Digitalizacija je marsikje v zdravstvu spremenila le to, da so se papirnati dokumenti pretvorili v pdf-je. Cilj digitalizacije pa je, da podatek ustvarimo enkrat in je nato dostopen vsem,« je povedal Iztok Štotl, dr. med., diabetolog in predsednik Razširjenega strokovnega kolegija (RSK) Informatika v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje. Poudaril je, da ima Slovenija izvedenih veliko dobrih projektov, ki pa niso implementirani na nacionalni ravni.
Kakovostno zbrani in obdelani podatki rešujejo življenja, večajo njegovo kakovost in omogočajo velikanske prihranke. Dokaz tega je register diabetičnih bolnikov na Škotskem. Kot je povedal dr. Scott Cunnigham z Univerze v Dundeeju, so od vzpostavitve registra do danes prihranili najmanj deset milijonov funtov z vidika preprečevanja zapletov, povezanih z diabetesom. Diabetolog prof. dr. Andrej Janež je poudaril, da si Slovenije brez registra v naslednjih letih sploh ne predstavlja, saj za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 na trg prihajajo nove terapije, ki terjajo kontinuirano spremljanje bolnikov.
Cenejši pripomočki nas lahko drago stanejo
Pomemben ukrep za zmanjševanje finančnih bremen je tudi na vrednosti temelječa nabava, o čemer je tekla beseda na primeru oskrbe kronične rane. »Že manjše izboljšave v oskrbi ran, predvsem na področju preventive, vodijo do velikih prihrankov, saj dnevna akutna oskrba bolnika po ocenah ameriških strokovnjakov stane 99,44 USD na dan,« je izpostavil Michael Clark, profesor iz velškega inovacijskega središča, specializiranega za obravnavo ran. Dr. Marjeta Logar Čuček iz Sekcije medicinskih sester v managementu pa je poudarila, da cenejši medicinski pripomočki niso neposredno povezani z nižjimi stroški zdravstvene oskrbe na področju ran, da lahko vodijo celo do obratnih učinkov in da bo pri javnemu naročanju potreben celovitejši pristop, saj sicer najnižja cena lahko izpodrine kakovost in učinkovitost.
