Shrani za kasnejše branje.
Sporočilo UI skeptikom: umetna inteligenca ne bo nadomestila človeka, temveč mu bo vrnila čas, saj nas osvobaja rutine in odpira prostor za ustvarjalnost, učenje ter pogumne in pametne odločitve prihodnosti.
Sergeja Širca, foto: Tadej Kreft
Poznavalci napovedujejo, da poslovni svet vstopa v obdobje, ko bodo podjetja znala delovati, se učiti in odločati skoraj povsem samostojno. To ni le tehnološka, temveč družbena revolucija, ki bo preoblikovala gospodarstvo in delo, kot ga poznamo danes. O tem, kako umetna inteligenca spreminja delo, voditeljstvo in konkurenčnost podjetij ter zakaj ima lahko Slovenija pri tem posebno vlogo, smo se pogovarjali z Markom Štefančičem, pomočnikom direktorja Strateškega razvoja pri GZS in direktorjem nastajajočega Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije.
V družbi Gartner ste bili več kot 15 let direktor za regijo, ki obsega tako Slovenijo kot države Centralne Azije, torej imate izvrsten vpogled v globalne trende. Kako bi opisali največje premike, ki trenutno oblikujejo prihodnost gospodarstva in tehnologije na svetovni ravni?
Vedno bolj postaja jasno, da smo tik pred eno največjih transformacij doslej: prihodnost poslovanja bo avtonomno poslovanje. Gre za novo fazo digitalne zrelosti, v kateri bodo organizacije sposobne zaznavati spremembe, se učiti in ukrepati v realnem času, brez stalnega človeškega nadzora.
Avtonomno poslovanje temelji na petih ključnih elementih: avtonomnih procesih, ki se samodejno prilagajajo spremembam; tehnološko podprtem delu ljudi, kjer tehnologija prevzame rutino, ljudje pa se posvetijo ustvarjalnosti in presoji; pametnih proizvodih in storitvah, ki se nenehno izboljšujejo na podlagi uporabe; algoritmih kot strankah, ki samostojno kupujejo, prodajajo in sklepajo posle; ter pametni ekonomiji, kjer se transakcije in procesi odvijajo avtomatizirano in v realnem času.
Gre za prelom, primerljiv z elektrifikacijo, ki je nekoč osvobodila fizično delo in pospešila industrijsko revolucijo. Tokrat bo umetna inteligenca osvobodila miselni čas – za razmišljanje, ustvarjanje in boljše odločitve.
Masovne investicije v umetno inteligenco so v zadnjih letih preoblikovale tehnološki in poslovni svet. Kako po vašem mnenju UI spreminja pravila igre – ne le v tehnološkem, temveč tudi v družbenem in gospodarskem smislu? Je umetna inteligenca glavno gonilo sodobnih sprememb?
Umetna inteligenca postaja temelj novega gospodarskega in družbenega reda – sveta, v katerem bo poslovanje vse bolj avtonomno. A njen resnični vpliv presega tehnologijo, saj se dotika samih družbenih temeljev. Prav tu se znova odpira priložnost, o kateri je že leta 1930 pisal eden najvplivnejših ekonomistov 20. stoletja, John Maynard Keynes. Napovedal je, da bo tehnološki napredek človeštvu omogočil, da bomo delali le še 15 ur na teden, preostali čas pa namenili ustvarjalnosti, učenju in skupnosti.
Morda še nismo tam, a smer je jasna. Če je industrijska revolucija osvobodila človeka fizičnega dela, lahko umetna inteligenca zdaj osvobodi miselni čas, saj nas osvobodi rutine in nenehne zasedenosti. To je priložnost, da delo znova povežemo s smislom: da tehnologija ne postane naš nadomestek, temveč naš zaveznik pri ustvarjanju bolj človeške družbe.
Umetna inteligenca bo osvobodila miselni čas – za razmišljanje, ustvarjanje in boljše odločitve.
Poročilo Inštituta McKinsey Technology Trends Outlook 2025 izpostavlja 13 ključnih trendov (od generativne UI in biotehnologije do kvantnega računalništva), ki imajo potencial, da srednjeročno pomembno vplivajo na poslovanje, konkurenčnost in organizacijsko strukturo. Kateri med temi trendi se vam zdijo za Slovenijo posebej pomembni in zakaj? Oziroma, kateri se vam zdijo Sloveniji »najbližji« (zaradi velikosti trga, dostopa do kapitala, talentov itd.) in kateri so za nas bolj »eksperimentalni«?
Za Slovenijo bodo v prihodnjih letih ključni tisti trendi, kjer se prepletata tehnološka zrelost in realni gospodarski temelji. Med 13 trendi, ki jih izpostavlja McKinsey, bi izpostavil tri, ki najbolje odražajo našo lego in potencial: agente umetne inteligence, robotiko in napredno avtomatizacijo ter digitalno zaupanje in suverenost.
Agenti umetne inteligence bodo omogočili pametnejše in avtonomne procese, ki bodo povečali produktivnost in konkurenčnost naših podjetij. Robotika in napredna avtomatizacija sta naravni podaljšek naše industrijske tradicije, kjer imamo znanje, infrastrukturo in izkušnje. Digitalno zaupanje pa je temelj vsega, brez njega ni ne umetne inteligence ne digitalne suverenosti.
Če te tri usmeritve povežemo, lahko Slovenija postane majhna, a samozavestna država pametnih rešitev – takšna, ki gradi tehnologijo z značajem in človeka postavlja v središče digitalne prihodnosti. To pa zahteva pogum: da ne zgolj sledimo trendom, ampak jih soustvarjamo.
Zanimiv se mi zdi poudarek iz omenjenega poročila, ki bi moral biti samoumeven, a očitno ni: ne gre za to, da podjetje ujame vse trende, ampak za to, da izbere tiste, ki so najbolj relevantni za njihovo specifično panogo, poslovni model in konkurenčno pozicijo. Zakaj to ni samoumevno?
Podjetja pogosto začnejo pri tehnologiji, ne pri cilju – namesto da bi se vprašala, kako jim lahko ta pomaga ustvariti večjo vrednost za kupca. Prav v tej razliki se skriva bistvo. Prvi pristop vodi v razpršenost in zasledovanje trendov, drugi pa v strateško razmišljanje, ki izhaja iz kupca, poslovne vrednosti in jasnega namena.
Odličen primer je LEGO, ki je svojo digitalno preobrazbo zgradil okoli trenda odprtih inovacij in digitalne skupnosti. Platforma LEGO Ideas omogoča uporabnikom, da predlagajo nove modele, zbirajo glasove podpore in sodelujejo pri razvoju končnih izdelkov. Tako je LEGO tehnologijo uporabil kot most med kupcem in inovacijo, torej kot orodje za vključevanje, ne zgolj za prodajo.
Uspešna podjetja razumejo, da prihodnost ne pripada tistim, ki uvajajo vse, kar je novo, temveč tistim, ki znajo izbrati, osmisliti in povezati tehnologijo s svojo vizijo, vrednotami in resničnimi potrebami svojih strank.
Vidimo, da številna podjetja vlagajo v digitalne platforme, avtomatizacijo in analitiko. Katere pristope bi vi označili kot inovativno digitalizacijo, ki resnično vpliva na poslovne rezultate?
Ko govorimo o inovativni digitalizaciji, ne gre več za uvajanje novih orodij, temveč za novo kulturo odločanja. Podatki niso več stranski produkt poslovanja, temveč temelj vsake odločitve in hkrati gorivo umetne inteligence, iz katerega se gradi konkurenčna prednost. Preskok na višjo raven digitalne zrelosti se začne takrat, ko podjetje zna podatke uporabiti za predvidevanje, prilagajanje in učenje – ko iz opazovanja preide v razumevanje, iz razumevanja pa v ukrepanje.
Gartner napoveduje, da bo do leta 2027 že polovica poslovnih odločitev sprejeta s podporo ali posredovanjem umetne inteligence, do leta 2030 pa naj bi več kot 80 % uprav uporabljalo umetno inteligenco pri strateškem odločanju. To pomeni, da bo sposobnost podatkovno podprte presoje postala ključna veščina sodobnih voditeljev. Ne zato, da bi tehnologija nadomestila človeško intuicijo, temveč da jo dopolni – z več informacijami, manj pristranskosti in več odgovornosti pri odločanju.
Podatki niso več stranski produkt poslovanja, temveč temelj vsake odločitve in hkrati gorivo umetne inteligence, iz katerega se gradi konkurenčna prednost.
Ali menite, da slovenski izobraževalni sistem dovolj hitro sledi spremembam na področju digitalizacije in umetne inteligence? Kje vidite največje vrzeli? Morda tudi priložnosti?
Slovenski izobraževalni sistem se premika, a počasneje, kot se spreminja svet okoli njega. Naš izziv ni v pomanjkanju znanja, temveč v kompetencah prihodnosti: v razumevanju podatkov, uporabi umetne inteligence in predvsem v kritičnem razmišljanju, ki ločuje uporabnika tehnologije od njenega soustvarjalca.
Umetna inteligenca ima tudi ogromen potencial, da preoblikuje proces učenja – od prilagodljivih učnih poti do spodbujanja ustvarjalnosti in raziskovalnega duha. Za to pa potrebujemo šole, ki bodo imele pogum eksperimentirati, ter učitelje, ki bodo delovali kot mentorji in vodniki.
Priložnost Slovenije je v tem, da digitalna znanja in umetno inteligenco vključi v vse ravni izobraževanja. Učne programe moramo nadgraditi z vsebinami, ki razvijajo razumevanje tehnologije, podatkovno pismenost in kritično mišljenje, umetno inteligenco pa vključiti v učni proces kot orodje, ki spodbuja radovednost, raziskovanje in osebni razvoj. Le tako bomo ustvarili generacijo, ki bo ne le digitalno pismena, temveč tudi odgovorna, ustvarjalna in pripravljena voditi spremembe.
Kako ocenjujete stopnjo digitalnih kompetenc v slovenskem gospodarstvu, tako med zaposlenimi kot tudi na ravni menedžmenta? Kaj bi morali po vašem mnenju pri nas narediti, da pospešimo prehod v digitalno zrelejšo družbo?
Slovenija ima dobro razvito digitalno infrastrukturo, a zaostaja tam, kjer je vrzel najtežje zapolniti: pri digitalnih kompetencah ljudi in vodstev. Po Poročilu o stanju digitalnega desetletja za Slovenijo za leto 2025 ima le 54 % odraslih osnovne digitalne spretnosti, kar je manj od evropskega povprečja. Še večji izziv so napredna znanja, povezana z uporabo umetne inteligence, analitiko podatkov in kibernetsko varnostjo.
Podjetja pogosto vlagajo v tehnologijo, premalo pa v znanja in voditeljske veščine, ki omogočajo njeno strateško uporabo. Imamo orodja, a manjka kultura odločanja, ki temelji na podatkih, ter razumevanje, kako umetna inteligenca spreminja poslovne modele in delo. Če želimo digitalno zrelejšo družbo, moramo vlagati v ljudi: v sposobnost, da tehnologijo razumejo, ji zaupajo in jo znajo uporabiti odgovorno.
Prav na področju umetne inteligence bo imel ključno vlogo nastajajoči Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije, ki bo postal osrednji mehanizem za gradnjo kompetenc v gospodarstvu. Povezoval bo raziskovalce, podjetja in javni sektor ter razvijal znanja, praktična usposabljanja in orodja, ki bodo organizacijam pomagala pri prehodu iz razumevanja v uporabo – iz potenciala v učinek.
Vpeti ste v oblikovanje smernic za digitalni razvoj gospodarstva. Kakšna je vaša osebna vizija: kje bi morala biti Slovenija čez pet let, če želi ostati konkurenčna v digitalni dobi?
Slovenija čez pet let bo družba pametnih odločitev – samozavestna, povezana in usmerjena v prihodnost. Naše gospodarstvo bo temeljilo na znanju, zaupanju in pogumu, podjetja bodo delovala pametno in avtonomno, šolstvo pa bo spodbujalo kritično razmišljanje, digitalne kompetence in ustvarjalnost. Vodstva bodo sprejemala odločitve, podprte z umetno inteligenco, a vodene z vrednotami. To je vizija, ki jo Gospodarska zbornica Slovenije deli tudi v programu Made in Slovenia 2035: vizija odprte, inovativne in trajnostno konkurenčne Slovenije, ki gradi prihodnost na izobraževanju, znanju in odgovorni rabi tehnologije.
Pravi izziv prihodnosti ni, kako povečati produktivnost, temveč kako zagotoviti, da se bo ta napredek odražal v kakovosti življenja ljudi.
V času, ko digitalni svet oblikujejo predvsem ZDA s svojo podjetniško hitrostjo in Kitajska s svojo tehnološko ambicijo, mora Evropa – in z njo Slovenija – postaviti svojo pot. To ni priložnost, temveč nujnost: pot, ki temelji na etiki, zaupanju in tehnološki suverenosti, z umetno inteligenco, ki odraža evropske vrednote in postavlja človeka v središče.
Kot opozarja Fei-Fei Li, ena najvplivnejših raziskovalk umetne inteligence in ustanoviteljica Stanford Institute for Human-Centered Artificial Intelligence, napredek v razvoju umetne inteligence sam po sebi ne zagotavlja skupne blaginje. Pravi izziv prihodnosti ni, kako povečati produktivnost, temveč kako zagotoviti, da se bo ta napredek odražal v kakovosti življenja ljudi. To je prihodnost, ki si jo mora izbrati tudi Slovenija: digitalna, pravična in globoko človeška.
