Vrh kmetijskih in živilskih podjetij: »Naprej. Navzgor.«

Shrani za kasnejše branje.

Osrednja tema 24. Vrha kmetijskih in živilskih podjetij je bila namenjena spremenjenim geopolitičnim razmeram in njihovemu vplivu na produktivnost in poslovanje podjetij. Gre za največji dogodek s področja agroživilstva v Sloveniji, ki ga je organizirala GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu.

Mag. Anita Jakuš, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

Pomen krepitve in razvoja slovenskega agroživilstva

Udeležence je uvodoma nagovoril mag. Janez Rebec, predsednik GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki je poudaril pomen krepitve in razvoja obstoječih jeder agroživilstva v Sloveniji in izpostavil strateško vlogo pridelave in predelave hrane.

»Okrepimo obstoječa jedra agroživilstva in zagotovimo, da slovenski izdelki ostajajo na trgovskih policah,« je pozval mag. Janez Rebec, predsednik GZS – ZKŽP. Foto: arhiv GZS – ZKŽP

»Okrepimo obstoječa jedra agroživilstva in zagotovimo, da slovenski izdelki ostajajo na trgovskih policah! Želimo poenostavitev administrativnih postopkov, zlasti za umeščanje infrastrukture v prostor, saj lokalne skupnosti temu niso naklonjene. Prilagoditi je treba subvencije in davčne sheme tako, da bo zagotovljena rast. Le z rastjo lahko ostanemo živi,« je poudaril. Izpostavil je tudi plačno politiko in okoljsko zakonodajo, zlasti novo embalažno uredbo, novo uredbo za deforestacijo, prepoved reje živali v kletkah, zmanjševanje zavržkov hrane in emisij, omejitve pri uporabi FFS in drugo. Rebec je pohvalil delo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki se »iskreno trudi, da bi odpravili dosedanje slabe prakse«.

Slovenija potrebuje strateška partnerstva, prehransko neodvisnost in večjo energetsko varnost

O globalnih izzivih, kjer smo v iskanju novega ravnovesja sil na globalni ravni, sredi boja za naravne vire ter obvladovanje komunikacije, je spregovoril dr. Klemen Grošelj. Slovenija je gospodarsko zelo izpostavljena in tako precej ranljiva, zato potrebuje strateška partnerstva, prehransko neodvisnost in večjo energetsko varnost. Potrebuje celovit sistemski pristop, jasno opredeljene strateške cilje in politike, ki bodo povezovale več resornih ministrstev.

V pogovoru s prof. dr. Dušanom Mramorjem je bila v ospredju produktivnost. Potrebujemo preskok v razvoju, potrebujemo rast in investicije, potrebujemo znanje, predvsem pa moramo delati bolje, izboljševati sisteme organizacije in zmanjšati elemente socialne politike.

Agroživilstvo v Sloveniji

Pogovor o razvoju agroživilstva v Sloveniji v luči spremenjenih globalnih razmer je potekal s sogovorniki Mašo Žagar, državno sekretarko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Martino Gašperlin z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in Bojanom Ivancem, glavnim ekonomistom GZS. Sogovorniki so osvetlili razmere v panogi in predstavili usmeritve vizije razvoja kmetijstva in hrane do leta 2040 ter ključne vsebine kompasa konkurenčnosti in omnibusov, ki jih Evropska komisija pripravlja za povečanje konkurenčnosti gospodarstva.

Gostje so na okrogli mizi razpravljali o razvoju agroživilstva v Sloveniji v luči spremenjenih globalnih razmer. Foto: arhiv GZS – ZKŽP

Trenutno v Sloveniji deluje 290 kmetijskih in 822 živilskih podjetij, ki skupaj ustvarijo več kot štiri milijarde evrov celotnih prihodkov in skoraj milijardo evrov dodane vrednosti. Agroživilska industrija zaposluje več kot 17 tisoč ljudi in je izjemnega pomena za prehransko suverenost države.

Vizija EU za prihodnost kmetijstva in prehrane se osredotoča predvsem na kmetijstvo, manj pa na celovitost kmetijsko-prehranskega sistema. Delo poteka na štirih ključnih področjih vizije EU:

• privlačen sektor;
• konkurenčen in odporen sektor;
• sektor, ki bo kos izzivom prihodnosti;
• sektor, ki upošteva pomen hrane in interese ljudi.

Vzporedno z vizijo EU nastaja nacionalna Vizija 2040 razvoja agroživilstva, kjer Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želi skupaj z deležniki oblikovati jasen nacionalni strateški okvir razvoja celotnega kmetijsko-prehranskega sistema v Sloveniji, ki bo omogočal usklajeno usmerjanje politik ter dolgoročno perspektivo za kmetije in celotno verigo preskrbe s hrano. Podlaga za njeno pripravo je prenovljen sveženj kmetijske zakonodaje, ki je v postopku sprejemanja.

Evropska komisija je 29. januarja 2025 predstavila Kompas za konkurenčnost, katerega cilj je ponovno pridobiti konkurenčnost in zagotoviti trajnostno rast. Ključna področja ukrepanja bodo inovacije, dekarbonizacija in varnost ter zmanjšanje odvisnosti.

EU namerava konkurenčnost spodbuditi s:

• poenostavitvijo regulative (cilj: -25 % birokracije za podjetja, -35 % za MSP),
• krepitvijo enotnega trga, deset prednostnih področij (terrible ten),
• boljšim financiranjem, vključno z novo Unijo prihrankov in naložb,razvojem znanj in zaposlovanja, z novo pobudo »Unija znanj«,
• boljšim usklajevanjem politik med EU in državami članicami, z novim orodjem za koordinacijo in skladom za konkurenčnost.

Pripravila je vrsto ukrepov (OMNIBUS-ov) s katerimi želi zmanjšati administrativna bremena podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij (MSP), ter izboljšati konkurenčnost EU v primerjavi z ZDA in Kitajsko.

Samo Mirnik, direktor rastočega podjetja KLS Ljubno, je v predstavitvi z naslovom »Korak pred problemi – korak pred konkurenco« predstavil zgodbo o uspehu in proaktivnosti, ki potrjuje, da se izzivi spreminjajo v priložnosti, če si dovolj drzen.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS- Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je udeležence popeljala skozi agroživilstvo v zadnjih 20 letih, izpostavila ključne izzive in prednosti panoge ter nanizala usmeritve za prihodnje. Jasna vizija, zavezanost k sodelovanju in povezovanju je tisto, kar poganja razvoj agroživilske industrije v Sloveniji.

Priznanja Odlično živilsko podjetje

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je pred podelitvijo nagrad poudarila, da prihodnost niso le številke in politike, temveč predvsem ljudje, ki soustvarjajo odporen in trajnosten prehranski sistem. Izpostavila je pomen sodelovanja, skupnih vlaganj v znanje in podpore mladim, ki bodo agroživilski sektor oblikovali v prihodnosti. Povedala je, da ministrstvo pripravlja vizijo razvoja do leta 2040, v zakonodajni paket pa uvaja dve novosti, in sicer možnost označevanja slovenskih proizvodov s podobo slovenske zastave in pa shemo Zlati standard dobrobiti.

Dogodek je sklenila podelitev priznanj Odlično živilsko podjetje 2025, ki jih podeljuje GZS – ZKŽP v sodelovanju s časnikom Finance. Prejmejo jih podjetja, ki dosegajo odličnost na različnih področjih delovanja. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Kmetijskega inštituta Slovenije, SIQ Ljubljana, Časnika Finance in Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, je ocenjevala poslovne rezultate in dolgoročno vzdržnost poslovanja, razvojno in prodajno strategijo, trajnostne prakse, sisteme vodenja kakovosti ter upravljanje z zaposlenimi.

Letošnja nagrajenca natečaja sta:

• v kategoriji mikro in malih podjetij je to Sastela d.o.o.,
• v kategoriji srednjih in velikih podjetij so to Ljubljanske mlekarne d.o.o.,

Posebno priznanje Financ in GZS-ZKŽP je prejelo podjetje Tovarna olja Gea d.o.o.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Utrinek s podelitve priznanj »Odlično živilsko podjetje 2025« (od leve proti desni): dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Maja Kalan, Ljubljanske mlekarne, Maja Gotal, Sastela, dr. Igor Hustič, Tovarna olja Gea, mag. Janez Rebec, predsednik GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Foto: arhiv GZS – ZKŽP

NAPREJ. NAVZGOR – NA SEJMU AGRA 2025

Kmetijska in živilska podjetja že več kot 60 let sooblikujejo dogajanje na sejmu AGRA, ki vsako leto poteka konec avgusta. Letošnji 63. Mednarodni kmetijskoživilski sejem AGRA bo potekal od 23. do 28. avgusta 2025 v Gornji Radgoni s sloganom Tradicionalno svež.

Sejem vsako leto zaznamuje pestro dogajanje s programom, namenjenim tako potrošnikom kot poslovnim obiskovalcem. Osrednja pozornost bo letos namenjena prehranski varnosti, mladim, inovacijam in digitalizaciji, umetni inteligenci, prihodnosti podeželja, podnebnim spremembam in vodnim virom. V ospredju bo hrana iz naše bližine, prehranska varnost, krepitev podeželskih območij, biotska raznovrstnost, samooskrba in preskrba z varno in kakovostno pridelano hrano.

Letos v okviru skupinskega nastopa na sejmu Agra 2025 svoj pogled usmerjamo naprej v razvoj, prihodnost, inovativnost, v nove priložnosti, izzive in prehranske trende. Kot vsako leto, se bodo tudi letos na razstavnem prostoru zvrstili številni poslovni obiski, organizirali pa bomo tudi več strokovnih dogodkov.

V okviru sejma bomo imeli:

• v ponedeljek, 25. 8. 2025, 13.30-15.30; dvorana 5; Zelenjadarski posvet: »Kažipot slovenskega zelenjadarstva« ;
• v torek, 26. 8. 2025; 12.00-14.00; dvorana 5; Sadjarski posvet: »Upravljanje s tveganji v sadjarstvu«;
• v sredo, 27. 8. 2025, 12.30-14.30; dvorana 2; Srečanje partnerjev SRIP HRANA;
• v četrtek, 28. 8. 2025, 10.00-13.00; dvorana 1; Hrana in znanje: smernice za šole prihodnosti.

Vabljeni, da s sloganom »Naprej. Navzgor.« skupaj s kmetijskimi in živilskimi podjetji spoznavate pestrost lokalne pridelave in predelave hrane in pijač in nas obiščete v hali A na razstavnem prostoru Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.

Mag. Janez Rebec, predsednik skupine Pivka – Delamaris

Foto: Pivka-Delamaris

Izzivi:

• Delovno okolje

Po dolgotrajnih pogajanjih smo podpisali Aneks h kolektivni pogodbi. Imamo predvidljivost plač do leta 2029 – a obenem veliko vprašanje: ali bodo podjetja zdržala tempo rasti stroškov dela? Minimalna plača je visoka, hkrati pa je dostop do usposobljene delovne sile slab. Tujci – če jih sploh dobimo – prihajajo pod zahtevnimi pogoji, šolski sistem pa še vedno ne izobražuje kadrov, ki jih potrebujemo.

• Trg

Klasični trgovski sistemi, ki prodajajo naše blagovne znamke so v težavah. Blagovne znamke proizvajalcev izginjajo s polic, nadomeščajo jih trgovske. Košarica osnovnih živilskih potrebščin je sprožila dirko za najnižjo ceno. Uvožena, cenena živila izrivajo lokalna. Trgovine vedno v manjši meri dajejo pomen domači predelavi.  Zakonodaja, vemo, še vedno dovoljuje prodajo, ki je nižja od nabavne cene – kar pomeni uničevanje vrednosti v verigi. Dobro je, da smo končno dobili varuha odnosov v verigi, ki se je res zavzel, da naredi napredek na tem področju.

• Okolje in regulativa

Evropska in slovenska zakonodaja vse bolj zaostrujeta pogoje – kar je upravičeno, ko gre za varovanje okolja in trajnostni razvoj, a pogosto se pri tem prezrejo dejanske razmere na terenu. Nova embalažna uredba, deforestacija (EUDR), cilji glede zavržkov hrane, emisij, fitofarmacevtskih sredstev … Vse to zahteva vlaganja. A ta vlaganja so mogoča le, če imamo dostopne vire, hitro administracijo in stabilno regulativo.

• Investicije

Največja ovira danes niso ideje, znanje ali volja – temveč kapacitete financiranja. Vrednost vlaganj v sektor omejuje nizka zgornja meja državnih subvencij, še posebej v primarni pridelavi. Kako naj slovensko podjetje konkurira kolegu na Hrvaškem, ki lahko dobi nekajkrat več podpore?

Naši pozivi so:

• Ustvarimo konkurenčno poslovno okolje, kjer bodo investicije v trajnost, digitalizacijo in robotizacijo mogoče.
• Poenostavimo administrativne postopke, zlasti za umeščanje agroživilske infrastrukture v prostor. Vemo, da lokalno okolje in župani v večini niso naklonjeni agroživilstvu.
• Omogočimo dostop do kvalificirane delovne sile, tudi sezonske, in razbremenimo stroške dela za ključne zaposlene.
• Prilagodimo subvencijske in davčne mehanizme, tako da ne omejujejo rasti, temveč jo spodbujajo.
• Okrepimo obstoječa jedra agroživilstva in zagotovimo, da slovenski izdelki ostanejo prisotni na domačih policah.

Matej Resnik, direktor Skupine Farme Ihan

Foto: Farme Ihan

Potrebne bodo konkretne sistemske rešitve

Agroživilska veriga, kot je naša Skupina Farme Ihan, se danes sooča z resnimi sistemskimi izzivi, ki ogrožajo njeno dolgoročno stabilnost in sposobnost konkurenčnega delovanja. Eden najresnejših problemov je kronično pomanjkanje usposobljenih delavcev – tako v reji kot v predelavi. Nizka dodana vrednost v panogi kmetijstva in živilske industrije, predvsem njen mesnopredelovalni del, ne omogoča, da bi na trgu ponudili konkurenčne plače.

Obenem panoga že dlje časa opozarja na nezadostne investicijske spodbude za posodobitev hlevske in predelovalne infrastrukture. V razmerah nizkih marž in visoke regulative se investicijski cikel prekinja, kar zmanjšuje tehnološko pripravljenost verige in zavira razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Še posebej pereče so težave pri rekonstrukciji obstoječih hlevov in gradnji novih. Prostorska in okoljska zakonodaja, dolgotrajni postopki ter negotovost pri dovoljenjih povzročajo stagnacijo na primarni ravni.

Ob načrtovanem dvigu standardov za dobrobit rejnih živali bo brez možnosti investiranja v nove, sodobne hlevske objekte zelo težko povečati domačo prirejo in s tem samooskrbo s prašičjim mesom. Nacionalna vizija razvoja agroživilstva do leta 2040 bo morala zato vključevati konkretne sistemske rešitve: pospešene in usklajene postopke za investicije v rejo, ciljno usmerjene spodbude za tehnološko posodobitev in ukrepe za dolgoročno zagotavljanje kadra. Brez tega bo slovenska agroživilska veriga v proizvodnji prašičjega mesa še naprej izgubljala vitalnost, s tem pa tudi svojo strateško vlogo v prehranski varnosti države.

Maja Kalan, vodja korporativnega komuniciranja in družbene odgovornosti v Ljubljanskih mlekarnah

Foto: Ljubljanske Mlekarne

Ne sme ostati samo pri besedah o samooskrbi

Slovenski živilci že nekaj časa opozarjamo na ključne sistemske izzive, ki vsi skupaj izrazito vplivajo na našo konkurenčnost v primerjavi z državami v regiji. Če začnemo pri ljudeh: imamo omejen dostop do delovne sile in izrazito povečevanje stroškov dela, ki ga poganja zlasti rast minimalne plače, in pa odsotnost programov izobraževanja konkretno v mlekarstvu. Potem so tu težave t.i. klasičnih trgovcev, izrazito visok delež poceni uvoženih mlečnih in drugih živilskih izdelkov, po katerih nekritično posegajo potrošniki, kar krepi neupravičen občutek, da so slovenski izdelki predragi.

Do izraza  prihaja dolgoletna odsotnost nacionalne prehranske strategije, ki bi upoštevala celotno verigo in predvidevala ustrezno podporno zakonodajo. Kot država smo na tem področju veliko že zamudili, saj nismo uspeli ozavestiti slovenskega potrošnika, da bo posegal po kakovostnih izdelkih domačih proizvajalcev, kar bo samo po sebi prinašalo koristi celotni verigi, krepilo domače živilce in gospodarstvo nasploh.

Pozdravljamo novo vizijo do leta 2040, v kolikor bo ta v najkrajšem možnem času zaživela tudi v praksi: to pa pomeni, da bo ustvarila spodbudno okolje tako za rejce kot nas predelovalce. V zadnjem obdobju je specifičen izziv mlekarske panoge še izrazito visoka odkupna cena surovega mleka, ki nas dodatno bremeni. V prihodnje bo torej ključno, da samooskrba ne ostane zgolj lepa beseda omejena na koncepte butične predelave in stojnic za peščico, pač pa cilj, ki bo vključeval in z ustreznimi sistemskimi ukrepi podprl velike agroživilske sisteme v državi.