Shrani za kasnejše branje.
Tudi slovenska mesta z digitalnimi rešitvami izboljšujejo storitve, mobilnost in kakovost bivanja.
Mateja Jordan
Digitalna preobrazba postaja ključni del razvoja sodobnih mest in slovenske mestne občine pri tem ne zaostajajo. Z uvajanjem pametnih tehnologij se ne želijo zgolj modernizirati, temveč izboljšati kakovost življenja, povečati učinkovitost mestnih storitev in okrepiti trajnost. K trajnostnemu poslovanju pa z zmanjševanjem odpada in stroškov zagotovo prispeva tudi napredna sledljivost.
MOK vodilna pri digitalni in trajnostni preobrazbi
Mestna občina Kranj (MOK) z inovativnim pristopom, drznostjo pri uvajanju novih tehnologij ter jasno strategijo postavlja visoke standarde na področju pametnih mest ter se tako uvršča med vodilne slovenske in evropske skupnosti na področju digitalne preobrazbe in trajnostnega razvoja. To potrjujejo letošnja DigiNagrada za mestno kartico CeKR, priznanje Zlati kamen za najbolj napredno občino v Sloveniji in uvrstitev med zgledna evropska mesta v okviru Misije EU za podnebno nevtralna in pametna mesta.
Mestna kartica CeKR na enem mestu povezuje številne javne storitve, od prevoza do kulturnih in športnih dejavnosti. Foto: Borut Cvetko/Mediaspeed
Digitalni razvoj pametnega mesta temelji na sodobnem informacijskem okolju, povezovanju podatkovnih platform, odprtem dostopu do podatkov in vključevanju občanov v upravljanje mestnih storitev. Tak pristop omogoča učinkovitejše upravljanje, izboljšuje kakovost bivanja in krepi odpornost mesta na okoljske in družbene izzive, menijo na MOK.
Digitalna platforma in aplikacija Pametni Kranj občanom že omogoča dostop do informacij o prometu, parkiranju, vremenu, kakovosti zraka, mestnih dogodkih in infrastrukturi, pa tudi dvosmerno komunikacijo z mestno upravo. Mestna kartica CeKR pa na enem mestu povezuje številne javne storitve, od prevoza do kulturnih in športnih dejavnosti.
Izzivi pri uvajanju pametnih rešitev so tudi nepovezanost obstoječih sistemov, nizka prepoznavnost digitalnih storitev in omejena sredstva.
Eden najvidnejših primerov pametnih rešitev v MOK je Pametna soseska Mlaka – prvi tovrstni domači projekt, ki združuje napredne digitalne tehnologije za izboljšanje kakovosti življenja in upravljanje urbanega okolja. Ob prenovi soseske Planina pa v Kranju testirajo uporabo digitalnega dvojčka, senzorike, umetne inteligence in merilnih naprav, vgrajenih v javni promet, kar predstavlja vrh digitalnih eksperimentov v Sloveniji.
MOK aktivno razvija tudi druge pametne in trajnostne rešitve na področju mobilnosti, energije, okolja in digitalizacije. Z največjo mrežo električnih koles v Sloveniji (KRsKOLESOM), brezplačnim električnim prevozom (Kranvaj), P+R parkirišči in električnimi avtobusi gradi celovit sistem trajnostne mobilnosti. Na področju upravljanja z energijo uvaja pametne tehnologije, kot sta pametna javna razsvetljava ter senzorsko spremljanje kakovosti zraka in vremena.
Kranj si do leta 2030 želi postati prvo pametno in podnebno nevtralno mesto v Sloveniji oziroma trajnostno, digitalno napredno in meščanom prijazno urbano središče, ki z visokimi standardi bivanja, varnosti in odpornosti postavlja merila za razvoj drugih slovenskih mest.
Pri uvajanju pametnih rešitev se sicer sooča tudi z nekaterimi izzivi, kot so nepovezanost obstoječih sistemov, nizka prepoznavnost digitalnih storitev, zapleteni postopki javnih naročil, pomanjkanje usklajenosti, omejena sredstva, kadrovski primanjkljaji, odpor do sprememb in skrb za varnost podatkov. Kljub temu MOK ostaja zavezana digitalnemu razvoju in postopoma odpravlja te ovire.
Pomemben vidik kranjske zgodbe o uspehu pa je zagotovo tudi vključevanje občanov preko participativnega proračuna, tematskih delavnic, projektnega sodelovanja in rednega spremljanja odzivov na nove rešitve.
Pametna Ljubljana: digitalna, zelena in po meri ljudi
Strategija digitalnega razvoja Mestne občine Ljubljana (MOL) temelji na viziji, da bo Ljubljana tudi v digitalni dobi ostala prijetno, zeleno in vključujoče mesto. Glavni projekt je Urbana digitalna platforma (UDP), ki bo s povezovanjem podatkov in digitalnih storitev poenostavila upravljanje mesta, omogočila boljši vpogled v dogajanje in prebivalcem olajšala stik z upravo.
Digitalni razvoj je osredotočen na ljudi, kar pomeni, da morajo biti rešitve dostopne vsem, obenem pa morajo odgovarjati na dejanske potrebe meščank in meščanov. Posebno pozornost namenjajo zaščiti osebnih podatkov in digitalne identitete meščanov. »Naša strategija digitalnega razvoja je zasnovana sodobno in prilagodljivo – da lahko hitro sledi potrebam mesta, tehnologij in ljudi,« zatrjujejo na MOL.
V Ljubljani so že na voljo številne digitalne rešitve – od prometnih informacij (PromInfo), prostorskih podatkov (UrbInfo) do mestnega zemljevida (zemljevid MOL). Uporabniki imajo dostop tudi do različnih aplikacij, kot so Moji odpadki, BicikeLJ, Urbana in Visit Ljubljana. Med prvimi rešitvami v okviru UDP so tudi eParkirne dovolilnice, eNajem vrtička in personalizirano obveščanje.
Poleg tega bo Ljubljana postopoma razvila digitalni dvojček mesta – računalniški model mesta, ki bo prikazoval zgradbe, ceste, parke in druge elemente ter omogočal simulacije prometa, onesnaženosti zraka in drugih mestnih procesov. To bo pomagalo pri boljšem odločanju in omogočilo lažje sodelovanje z občani, tudi z uporabo sodobnih orodij, kot je obogatena resničnost. Mesto vzporedno gradi tudi boljšo podatkovno infrastrukturo: z odpiranjem podatkov in etičnim upravljanjem z njimi želi spodbuditi inovacije, večjo preglednost ter sodelovanje z raziskovalci, podjetji in nevladnimi organizacijami.
Hkrati želi Ljubljana digitalni razvoj povezati z razvojem lokalnega gospodarstva. Preveč rešitev še vedno prihaja iz tujine, zato niso vedno prilagojene potrebam mesta. MOL si prizadeva, da bi s pomočjo podatkov, javnih naročil in jasno opredeljenih izzivov spodbujala lokalne ponudnike digitalnih rešitev. Tako želi ustvarjati nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in zagotoviti, da sredstva za digitalni razvoj ostanejo v lokalnem okolju.
Maribor kot pametno mesto: vizija, projekti in izzivi
Tudi Mestna občina Maribor (MOM) že udejanja Strategijo pametnega mesta, ki predstavlja temelj za preobrazbo mesta v pametno, trajnostno in sodobno urbano okolje. Uresničevanje strategije je tesno povezano s financiranjem – tako iz nacionalnih kot evropskih virov. Poleg pomanjkanja financ so glavni izzivi še omejen dostop do podatkov, kadrovski primanjkljaj, nizka digitalna pismenost in odpor do sprememb – tako pri zaposlenih kot občanih, ki jih sicer vključujejo prek predstavitev, delavnic in fokusnih skupin.
Pametne rešitve razvijajo na področjih, kot so mobilnost, energija, digitalne storitve in varovanje okolja s ciljem visoke kakovosti bivanja, energetske samozadostnosti ter zdravega in varnega okolja.
V Mariboru še posebej izpostavljajo aktualni projekt CLIMABOROUGH, ki je v celoti financiran iz programa EU Horizon. V sodelovanju z javnim podjetjem Snaga in podjetjem Scantec mesto v treh soseskah testno uvajajo pametno senzorsko tehnologijo za prepoznavanje različnih vrst odpadkov na vozilih za odvoz odpadkov.
MOM je vključena tudi v Interregov projekt READY4HEAT za zaščito prebivalcev pred vročinskimi valovi. Med ukrepi so ozelenitev mesta, prilagoditve infrastrukture, merjenje temperature in vzpostavitev opozorilnega sistema za vročinske obremenitve. V okviru Interregovega projekta MISSION pa Maribor razvija rešitve za boljšo multimodalno mobilnost.
Na področju pametne mobilnosti mesto uvaja številne digitalne rešitve: sistem izposoje koles Mbajk, aplikacijo Mmobilnost za sledenje avtobusom, Easypark za plačevanje parkiranja in polnjenje vozil, avtomatsko štetje prometa, pametne semaforje ter odprte paketomate. V pripravi je uvedba mobilnosti kot storitve (MaaS) in digitalna logistika za mestno jedro. Portal prostor.maribor.si občanom omogoča dostop do geografskih in tehničnih informacij, kot so npr. zapore cest v realnem času.
Na področju energije in okolja Maribor uvaja pametno javno razsvetljavo, spremlja porabo energije v javnih stavbah, širi sončne elektrarne in uporablja senzorje za spremljanje kakovosti zraka, hrupa in odpadkov. Za občane razvijajo digitalno platformo Izboljšajmo Maribor ter načrtujejo pametno mestno kartico MBconnect, ki bo združevala različne mestne storitve. Občani lahko sodelujejo pri načrtovanju in testiranju novih rešitev ter podajo predloge prek spleta.
Nova Gorica na poti v pametno prihodnost
Tudi Mestna občina Nova Gorica je že naredila pomemben korak k digitalni preobrazbi – z vključitvijo v evropski konzorcij EDIC for Networked Local Digital Twins – CitiVERSE, v okviru katerega bo nastala projektna skupina za pripravo strategije digitalizacije občine.
Trenutno se digitalizacija v občini razvija v skladu z razpoložljivimi finančnimi viri. Največ pozornosti namenjajo upravnim postopkom, digitalnim storitvam, mobilnosti in spremljanju kakovosti zraka.
Podatki, ki so na voljo na področjih mobilnosti, upravljanja z energijo in okolja, omogočajo boljše odzivanje na izzive.
Najvidnejši primer pametnega projekta v izvajanju je EnCOLD, ki bo občini prinesel 24 senzorjev za merjenje kakovosti zraka, eno vremensko postajo in sedem senzorjev za spremljanje prometa. Zbrani podatki bodo služili kot osnova za oblikovanje ukrepov za izboljšanje urbanega okolja.
Digitalizacijo v Novi Gorici nekoliko zavirata pomanjkanje usklajenih standardov za izmenjavo podatkov med občinami in iskanje trajnih finančnih virov.
Digitalna orodja v službi trajnosti in skupnosti
V Mestni občini Koper pametno mesto ne pomeni le kamer, senzorjev, umetne inteligence in 5G omrežja, saj tehnologijo razumejo kot orodje za podporo trajnostnemu razvoju, ne kot cilj sam po sebi. Trenutno največ pozornosti namenjajo trajnostni mobilnosti, digitalnim storitvam za občane, rabi sončne energije in vključevanju prebivalcev, načrtujejo pa tudi optimizacijo elektronskega poslovanja občine. Občanke in občane vključujejo prek participativnega proračuna, delavnic in javnih razprav.
Med večjimi izzivi v Kopru prepoznavajo prehod na brezpapirno poslovanje v skladu z zakonskimi zahtevami ter še vedno precejšnjo nepoučenost glede uporabe e-identitet in digitalnega komuniciranja z upravo, kar otežuje uvajanje nekaterih rešitev. Kljub temu pa ostajajo osredotočeni na digitalizacijo v službi ljudi, okolja in boljše povezanosti skupnosti.
Pametno mesto – zdravo in prijetno okolje za življenje
V Mestni občini Novo mesto pametno mesto razumejo kot lokalno skupnost, ki se z uporabo digitalnih in drugih sodobnih rešitev učinkovito prilagaja spremembam z namenom ustvarjanja zdravega, spodbudnega in prijetnega okolja za življenje. Ključna področja so mobilnost, upravljanje z energijo in okoljem, kjer podatki omogočajo boljše odzivanje na izzive, kot sta trajnostna mobilnost ali izboljšanje kakovosti zraka.
Kot primer uspešne pametne rešitve izpostavljajo sistem Sitium, ki že danes vključuje storitve s področja javnega potniškega prevoza, parkiranja, uporabe športnih objektov ter obveščanja občanov. Z majem ga razširjajo še na storitve mestne Knjižnice Mirana Jarca.
V prihodnje načrtujejo še uvedbo spremljanja prometa v realnem času, kot ključno pa izpostavljajo povezovanje različnih podatkovnih sistemov v slovenskem in evropskem prostoru, kar bo omogočilo hitrejše in učinkovitejše storitve. Občane vključujejo prek participativnega proračuna, zbiranja povratnih informacij in delavnic.
Napredna sledljivost kot ključ do bolj trajnostne prehranske verige
Napredna sledljivost ni več le zakonodajna zahteva, temveč ključni gradnik trajnostne agroživilske verige. S pomočjo standardiziranih digitalnih orodij lahko podjetja učinkovito izpolnjujejo predpise, zmanjšajo vpliv na okolje in okrepijo zaupanje potrošnikov – kar bo v prihodnjih letih postalo konkurenčna prednost, ne le nuja, poudarjajo v GS1, neodvisni organizaciji na področju mednarodnih standardov.
Kot napovedujejo, se v EU obeta velik premik na področju sledljivosti živil, kar bo močno vplivalo tudi na slovenski agroživilski sektor. Nova pravila prinašajo bolj varno hrano ter boljšo zaščito potrošnikov in hkrati pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju.
Slovenija pripravlja nov Zakon o hrani, ki celovito ureja kakovost, varnost in označevanje živil skozi vse faze – od kmetije do krožnika. Vključuje tudi sheme kakovosti, varstvo potrošnikov, donacije hrane ter zmanjševanje zavržkov. Nadzor bodo izvajale pristojne institucije, predvidene pa so tudi sankcije za nepravilnosti.
Na evropski ravni pa od letos velja nova Uredba, ki zaostruje pravila za plastične materiale v stiku z živili. Poseben poudarek je na sledenju reciklirane plastike, čistejših materialih in boljši označenosti embalaže. Nova pravila tudi določajo, da mora embalaža vsebovati digitalni nosilec podatkov (npr. QR kodo), ki omogoča sledenje poti embalaže, informira o možnostih ponovne uporabe in uporabnikom nudi vpogled v razpoložljiva zbirna mesta.
Zakaj je napredna sledljivost pomembna za trajnost?
Napredne rešitve, kot je standard EPCIS, omogočajo podjetjem sledljivost v realnem času – od preverjanja izvora surovin do hitrega ukrepanja v primeru umika izdelkov, pojasnjujejo v GS1. Namesto množičnega odpoklica lahko umaknejo le točno določeno šaržo, s čimer se zmanjšata odpad in stroški – kar je neposreden prispevek k trajnostnemu poslovanju.
S pomočjo GS1 standardov lahko podjetja označujejo izdelke na pregleden in globalno usklajen način. Te oznake omogočajo povezovanje izdelkov z zaupanja vrednimi informacijami – kot so poreklo, certifikati, rok uporabe ali pogoji pridelave.
V prehranski verigi se v EU in širše hitro uveljavljajo digitalne tehnologije, ki povečujejo preglednost, varnost in zaupanje. Ključne rešitve vključujejo QR kode, blockchain, IoT senzorje za spremljanje pogojev skladiščenja in prevoza, ter digitalni potni list izdelka (DPP).