Shrani za kasnejše branje.
Z vlaganjem v znanje, napredne tehnologije in trajnost Novartis Slovenija soustvarja prihodnost globalne medicine, hkrati pa je tudi ena Novartisovih najpomembnejših razvojnih in proizvodnih lokacij.
Mateja Jordan, foto: Barbara Reya
Naša država je za Novartis mnogo več kot le ena od lokacij, poudarja direktorica Novartisa v Sloveniji, Petra Štefanič Anderluh. Prav tukaj nastajajo inovativna zdravila, ki rešujejo življenja po vsem svetu. Podjetje z več tisoč zaposlenimi in obsežnimi investicijami sodi med največje vlagatelje v slovensko gospodarstvo, pomembno prispeva tudi k rasti domačega znanja ter razvoju novih tehnologij in prebojnih terapij.
Na kakšen način Slovenija prispeva k uresničevanju Novartisove globalne strategije?
Novartis v Sloveniji je pomemben del Novartisove globalne mreže. Na lokacijah v Ljubljani in Mengšu je v razvoj in proizvodnjo inovativnih zdravil vključenih več kot štiri tisoč sodelavcev, samo v prvih devetih mesecih leta 2025 smo zaposlili že več kot 450 novih. Podpiramo vsa ključna Novartisova terapevtska področja – onkologija, imunologija, nevroznanost ter kardiovaskularna, ledvična in presnovna obolenja. S svojim znanjem in izkušnjami pa v vseh fazah razvoja, proizvodnje in podpornih storitev podpiramo več kot polovico Novartisovih strateško najpomembnejših inovativnih zdravil.
Naš pomen potrjuje široka organizacija s centrom za tehnične raziskave in razvoj ter štirimi proizvodnimi lokacijami z različnih tehnoloških platform. Imamo tudi obsežen nabor globalnih funkcij, ki zagotavljajo strokovno podporo celotni Novartisovi proizvodni mreži, izven meja Slovenije pa upravljamo pomemben del proizvodnih tehnoloških platform.
Od leta 2003 je Novartis v razvoj lokacij v Sloveniji vložil že več kot 3,6 milijarde evrov. Smo sredi intenzivnega investicijskega cikla, trenutno pa potekajo naložbe v vrednosti približno 500 milijonov evrov. Gradimo nove objekte za povečanje proizvodnih in razvojnih zmogljivosti ter uvajamo nove tehnologije, vključno z digitalizacijo, avtomatizacijo in uporabo umetne inteligence.
Zakaj je Slovenija zanimiva za globalne farmacevtske in biotehnološke investicije?
Imamo vrhunske strokovnjake, njihovo znanje in izkušnje pa so pogosto pomemben dejavnik pri pridobivanju novih naložb znotraj Novartisa. Pomembno je tudi dobro sodelovanje z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami, kar se odraža v številnih uspešnih projektih in inovacijah. Odlična slovenska podjetja kot dobavitelji opreme in storitev pa prispevajo k izvedbi naših naložb in uvajanju novih tehnologij.
Že vrsto let pa opozarjamo tudi na izzive, ki otežujejo naše delovanje in zmanjšujejo konkurenčnost, na primer dolgotrajni upravni postopki, visoke davčne obremenitve, predvsem osebnih prejemkov, ter zahtevni postopki zaposlovanja tujcev. Tudi na ravni Evrope bo treba še intenzivneje iskati rešitve za krepitev konkurenčnosti ter oblikovanje okolja, ki bo spodbujalo naložbe in inovacije, saj nas druge regije že krepko prehitevajo.
Skupaj z vlado, pristojnimi ministrstvi in drugimi podjetji naslavljamo izzive, s katerimi se srečuje gospodarstvo, ter podpiramo vse ukrepe, ki prispevajo k bolj spodbudnemu okolju za poslovanje, naložbe in razvoj inovacij.
Katere inovacije ali razvojni projekti, ki nastajajo pri nas, vas trenutno najbolj navdušujejo?
Izjemno ponosna sem na to, da podpiramo več kot polovico Novartisovih strateško najpomembnejših zdravil, ki nato dosežejo bolnike po vsem svetu. Gre za popolnoma nova, inovativna zdravila, ki naslavljajo številne potrebe po novih načinih zdravljenja. Smo namreč prvo in edino farmacevtsko podjetje v Sloveniji, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo inovativnih zdravil. Razvoj takšnih zdravil je izjemno zahteven in dolgotrajen, hkrati pa prebojne terapije pogosto zahtevajo tudi popolnoma nove, inovativne pristope v proizvodnji.
Ponosna sem tudi na inovacijske dosežke naših strokovnjakov, ki so prepoznani tudi na nacionalni ravni. V 2025 smo prejeli zlato nacionalno priznanje GZS za tehnologijo, ki pospešuje razvoj in omogoča daljši rok uporabnosti inovativnim biološkim zdravilom za klinična testiranja, kar bolnikom odpira hitrejšo pot do prebojnih terapij. Slovenski strokovnjaki uvajajo tudi nove tehnologije ter omogočajo učinkovita in pravočasna lansiranja številnih novih zdravil na trge po vsem svetu.
Na lokacijah v Ljubljani in Mengšu je v razvoj in proizvodnjo inovativnih zdravil vključenih več kot štiri tisoč sodelavcev, samo v prvih devetih mesecih leta 2025 pa smo zaposlili že več kot 450 novih.
S temi projekti torej prispevate tudi k globalnim dosežkom Novartisa …
Tehnologija, ki je zdaj že vključena v razvoj zdravil za zdravljenje raka, nevrodegenerativne, kardiovaskularne in avtoimunske bolezni, krepi globalno konkurenčnost Novartisa, hkrati pa sooblikuje mednarodne standarde za področje stabilnosti ter postavlja nove temelje za prihodnost medicine. In takih projektov, inovativnih pristopov in procesnih izboljšav naših strokovnjakov, ki so danes uveljavljene prakse v globalni Novartisovi mreži, je kar veliko.
Poleg tega so naše proizvodne lokacije v Sloveniji pomembna izhodišča za lansiranje novih zdravil. To je izjemno zahtevno, saj je treba vzpostaviti specifične proizvodne procese, izpolniti zahteve posameznih regulatornih organov in poskrbeti za pravočasno dobavo zdravil, kar lahko za širok nabor novih tehnologij in izdelkov uspešno zagotavlja le nekaj izbranih proizvodnih lokacij.
Imamo tudi bogate izkušnje na področju optimizacije in robustifikacije proizvodnih procesov, uspešno smo vzpostavili tudi koncept celovitega upravljanja portfelja izdelkov, vključno z učinkovitim izvajanjem življenjskega cikla izdelkov, kar pomembno prispeva k doseganju ciljev podjetja. Vse našteto krepi naš položaj in potencial ene Novartisovih najpomembnejših razvojnih in proizvodnih lokacij.
Kaj po vašem mnenju loči kulturo dela v Novartisu od drugih mednarodnih podjetij?
Osnova prodornih inovacij so sodelavke in sodelavci z ustreznim znanjem in izkušnjami ter delovno okolje in kultura podjetja, ki spodbujata inovativnost, sodelovanje in pogum pri preizkušanju novih idej z jasno osredotočenostjo na potrebe bolnikov. Inovacijska kultura nam omogoča hitro preizkušanje novih idej ter njihovo vključitev v projekte, kadar se izkažejo za uspešne. Ob tem gradimo vključujoče delovno okolje, v katerem se vsi počutijo sprejeti in slišani ter imajo možnost po najboljših močeh prispevati k doseganju poslovnih ciljev.
Poleg vodenja preko formalnih forumov v družbi si prizadevamo spodbujati široko vključenost naših zaposlenih z različnimi pobudami in aktivnostmi. Med njimi so forum Novartisovih vodij (Key Novartis Leaders Forum), vzpostavljanje interesnih skupin zaposlenih (Employee Resource Groups) ter programi za dobro počutje, kot je program Polni življenja (Wellbeing).
Morda nas od drugih loči tudi vključevanje mladih glasov v procese odločanja na najvišji ravni podjetja. Novartisov svetovalni odbor mladih (ang. Young Advisory Board) deluje kot most med mlajšo generacijo zaposlenih in vodstvom, nam omogoča boljše razumevanje trendov in pričakovanj mlajših generacij, spodbuja inovativnost in kreativnost ter krepi sodelovanje med različnimi oddelki.
Na kakšen način povezujete znanstvene raziskave, tehnologijo in podatkovno znanost v procesih razvoja zdravil?
Napredne tehnologije uporabljamo tako v raziskavah, razvoju in proizvodnji zdravil kot v podpornih poslovnih funkcijah. Umetna inteligenca na področju raziskav in razvoja bistveno pospešuje procese odkrivanja in razvoja novih zdravil ter pomaga pri načrtovanju eksperimentov; tako z minimalnim številom ponovitev pridobimo čim več informacij, povečujemo učinkovitost razvojnih procesov in pospešujemo prihod novih terapij do bolnikov. UI v proizvodnji prispeva k večji učinkovitosti, varnosti, skladnosti in optimizaciji stroškov, v različnih poslovnih funkcijah pa jo uporabljamo za avtomatizacijo, obdelavo podatkov ter učinkovitejše vodenje in organizacijo dela.
Uporaba UI, pa tudi širše avtomatizacije in digitalizacije nasploh, v farmacevtski industriji vsekakor narašča, vendar to ne pomeni, da bo prevzela vse procese. Končne odločitve bo vedno sprejemal človek, kar narekujejo tudi strogi regulatorni standardi, ki jih moramo farmacevtska podjetja dosledno upoštevati.
Kako Novartis v Sloveniji uresničuje zeleni prehod in kje so danes glavni izzivi?
Naša globalna zaveza je, da z našimi proizvodnimi obrati do leta 2030 postanemo večinoma ogljično nevtralni in zmanjšamo emisije za najmanj 90 odstotkov glede na leto 2022. Glavni poudarek je na prehodu na ogljično nevtralne vire, do leta 2040 želimo doseči ogljično nevtralnost tudi v celotni dobavni verigi. Zmanjšujemo porabo vode na proizveden produkt, pri odpadkih pa se osredotočamo predvsem na odstranitev polivinilklorida iz sekundarne in terciarne embalaže ter na tridesetodstotno zmanjšanje količine nerecikliranih odpadkov do leta 2030. Staro opremo zamenjujemo z novo, energetsko učinkovitejšo.
Bo imel trajnostni razvoj vpliv tudi na prihodnost zdravstva in dosegljivost terapij?
Kot ena vodilnih globalnih farmacevtskih družb se zavedamo velike odgovornosti do naših zaposlenih, družbe in okolja, v katerem delujemo, ter seveda do bolnikov in celotnih zdravstvenih sistemov. Trajnostni vidik zato ne vključuje le okoljskih ciljev, temveč celovit pristop, ki zajema tudi dostopnost do zdravil, kakovost, stroškovno učinkovitost in etično poslovanje. Če želimo dolgoročno inovirati in zagotoviti, da nove terapije res dosežejo ljudi, moramo hkrati zmanjševati okoljski odtis ter odpravljati sistemske ovire, ki vplivajo na dostop in vzdržnost zdravstvenih sistemov.
Uporaba UI narašča, vendar to ne pomeni, da bo prevzela vse procese. Končne odločitve bo vedno sprejemal človek, kar narekujejo tudi strogi regulatorni standardi, ki jih moramo farmacevtska podjetja dosledno upoštevati.
Ali in kako lahko farmacevtska industrija prispeva k družbeno pravičnejšemu in okolju prijaznejšemu svetu? Kako to razumete v praksi?
Začne se že pri raziskavah in razvoju, kjer se usmerjamo v področja z največjim zdravstvenim bremenom in neizpolnjenimi potrebami po zdravljenju. Pri razvoju novih zdravil tesno sodelujemo z raziskovalnimi institucijami, univerzami in tudi z zdravstvenim osebjem v bolnišnicah ter društvi bolnikov.
V proizvodnji nato poskrbimo za zasnovo in implementacijo procesov in tehnologij za učinkovito, pravočasno in zadostno proizvodnjo zdravil. Pri tem vpeljujemo tehnologije z nižjim ogljičnim odtisom, zmanjšujemo porabo energije in vode ter optimiziramo procese za manj odpadkov. Skrbimo tudi za zelene dobavne verige, kjer uvajamo merljive trajnostne kriterije pri dobaviteljih, optimiziramo logistiko in spodbujamo sodelovanje z lokalnimi dobavitelji.
Na koncu je ključno, da zdravila dejansko dosežejo bolnike. Trajnost vidimo že v etično zasnovanih kliničnih raziskavah, skrbi za varnost bolnikov, varovanju podatkov in vključevanju raznolikih populacij v klinične študije, pa tudi v soustvarjanju sistema, ki omogoča pravočasno dostopnost do novih terapij. Trajnostno poslovanje pa seveda pomeni tudi varne, poštene in spodbudne delovne pogoje za sodelavke in sodelavce ter vlaganja v skupnosti, v katerih delujemo.
Kako pa spodbujate trajnostno miselnost med zaposlenimi?
Pomemben del oblikovanja kulture podjetja so interesne skupine zaposlenih, ki delujejo na vključevanju oseb z invalidnostmi, medgeneracijskem sodelovanju, operativni odličnosti in drugih področjih. Z okoljskega vidika je ena najdejavnejših interesnih skupin Green Team, kjer načrtujejo različne aktivnosti ozaveščanja in s tem spodbujajo trajnostne načine prihoda na delo. Na naših lokacijah nameščamo dodatne električne polnilnice, na lokaciji v Ljubljani pa smo vzpostavili tudi postaje za najem navadnih in e-koles.
Globalni boj za talente, še posebej v znanstvenih in trajnostnih poklicih, je vse ostrejši. Kako se na to odzivate v Novartisu?
Slovenija je s tremi velikimi farmacevtskimi podjetji ter številnimi manjšimi biotehnološkimi družbami in raziskovalnimi inštituti pomembno evropsko središče farmacije in biotehnologije. Velike potrebe po kadrih so ob trenutno nizki stopnji brezposelnosti lahko izziv, zato strateško načrtujemo zaposlovanje in pridobivanje kadrov. Prisotni smo na različnih kariernih dogodkih, tesno sodelujemo s srednjimi šolami in fakultetami ter organiziramo lastne programe, kot je mednarodni dogodek za perspektivne študente BioCamp, pa tudi obiske dijakov in študentov v podjetju. Razpisujemo štipendije in omogočamo pripravništvo.
Iščemo širok nabor kadrov, od strokovnjakov za proizvodne in procesne tehnologije, inženirjev različnih profilov, strokovnjakov za kakovost in regulativo do raziskovalcev, razvojnih tehnologov, laborantov in analitikov ter strokovnjakov za avtomatizacijo, robotiko in strojno učenje.
Slovenija je s tremi velikimi farmacevtskimi podjetji ter številnimi manjšimi biotehnološkimi družbami in raziskovalnimi inštituti pomembno evropsko središče farmacije in biotehnologije.
Katere so glavne ambicije podjetja do leta 2030?
Naše poslanstvo ostaja soustvarjanje medicine za izboljševanje in podaljševanje življenj ljudi. Ostajamo na naši strateški poti, zato se osredotočamo na portfelj izdelkov v razvoju in znotraj tega na napredne platforme, kot so celične in genske terapije, radioligandne terapije ter področje RNA, da bi bolnikom zagotovili še bolj ciljana in učinkovita zdravila. Uvajamo digitalizacijo in uporabo umetne inteligence v delovne procese, kar nam pomaga pospeševati razvoj, bolje strukturirati klinične študije ter graditi trajnostno proizvodnjo in odpornejše dobavne verige. In, nenazadnje, v hitro spreminjajočem se svetu z mnogimi izzivi si želimo soustvarjati nove modele in partnerstva z vsemi ključnimi deležniki. Tako lahko prispevamo k bolj konkurenčnemu okolju, spodbudnemu za naložbe in inovacije, ter k močnejšim zdravstvenim sistemom, ki bodo bolnikom omogočili hitrejši dostop do novih terapij.
Kje vidite največ potenciala za rast? So to nove tehnologije, trajnostna proizvodnja ali digitalizacija zdravstva?
Največji potencial za rast leži prav v prepletu vseh teh področij. Napredek v biotehnologiji, umetni inteligenci in personalizirani medicini odpira možnosti za razvoj bolj ciljanih, učinkovitih in varnih terapij. Hkrati je trajnost ključna za dolgoročno rast, tako z vidika okoljske odgovornosti kot tudi učinkovitosti proizvodnih procesov in rabe virov. Digitalizacija zdravstva pa predstavlja vezni člen, ki omogoča boljšo povezanost med bolniki, zdravstvenimi delavci in industrijo ter prinaša nove pristope k diagnostiki, preprečevanju in zdravljenju bolezni.
