Shrani za kasnejše branje.
V gospodarstvu najbolj pogrešajo že preskušen sistem Mladih raziskovalcev iz Industrije, ki bi dodatno spodbudil zaposlene k osvajanju vrhunskega znanja in povezal raziskave v podjetjih z raziskavami na univerzah.
Darja Kocbek
V podjetjih na Gorenjskem vedo, da je sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami eden od dejavnikov, ki jim pomagajo pri zagotavljanju kadra. To sodelovanje ocenjujejo kot zelo dobro in je po njihovih izkušnjah v obojestransko korist.
M SORA že leta tesno sodeluje z izobraževalnimi ustanovami tako na področju raziskav in razvoja kot diplomskih nalog, prakse, vajeniških programov, štipendiranja in sodelovanja na informativnih dnevih. »Prav posebnih inovativnih ukrepov na tem področju nimamo, saj naši dobri odnosi v podjetju in dober glas pomagajo, da ljudje izven podjetja to izvedo od drugih ljudi in imajo željo po zaposlitvi pri nas,« pravi dr. Aleš Ugovšek, direktor M SORA. Največ kadrov dobijo z Univerze v Ljubljani (Biotehniška fakulteta) in Srednje lesarske šole v Škofji loki.
Praktične izkušnje, ki jih dijak/študent pridobi tekom izobraževanja, so po besedah Aleša Ugovška neprecenljive. Prav tako prek sodelovanja med podjetjem in dijakom/študentom oba že opravita prvi »zmenek«, da ugotovita, ali sta primerna drug za drugega. »Veliko zaposlenih smo pridobili na ta način, med njimi nekaj naših najboljših kadrov. Manjka pa tudi več izmenjave znanj med podjetji in inštitucijami v smislu izmenjave predavateljev za uro ali dve na mesec. V tujini je praksa, da strokovnjaki iz podjetij odpredavajo kakšno uro na mesec na fakulteti ali srednji šoli,« razlaga Ugovšek.
Praktične izkušnje, ki jih pridobijo dijaki in študenti med izobraževanjem, so neprecenljive, podjetje pa tako lahko pridobi pomemben kader, pravi direktor M SORA dr. Aleš Ugovšek.
Foto: Arhiv M SORA
Sistem izobraževanja bi se z vidika kompetenc in hitrih sprememb na trgu moral hitreje prilagajati potrebam, ki so oziroma bodo v prihodnje aktualne na področju trga dela, gospodarstva in tehnologije, razlaga mag. Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela. V gospodarstvu po njegovih besedah najbolj pogrešajo že preskušen sistem Mladih raziskovalcev iz Industrije. Ta bi dodatno spodbudil zaposlene k osvajanju vrhunskega znanja in povezal raziskave v podjetjih z raziskavami na univerzah, ki bi tako postale bolj tržno naravnane.
V Domelu po besedah predsednika uprave sicer že vrsto let krepijo sistem zagotavljanja kadrov na temeljih politike štipendiranja. Tako imajo prek 110 štipendistov na srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju. V lokalnem okolju predvsem podpirajo vse aktivnosti, ki promovirajo poklice, ki so za Domelovo dejavnost ključnega pomena. Vsako leto v podjetju pripravijo predstavitev poklicev za osnovnošolske otroke.
V prvih treh četrtletjih 2024 je bilo v gorenjski regiji 81.250 delovno aktivnih prebivalcev (merjeno po lokaciji delovnega mesta), kar je bilo za 121 oseb oz. 0,1 % manj kot v enakem obdobju 2023 (v Sloveniji za 1,3 % več). Septembra 2024 je bilo v gorenjski regiji delovno aktivnih 81.187 oseb, kar je za 167 oseb oz. za 0,2 % manj kot decembra 2023 (število zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah je manjše za 336 oseb, število samozaposlenih pa večje za 169 oseb).
Pripravila Analitika GZS
Šolarjem so se predstavljali z robotom
»Na osnovnih šolah smo se predstavljali z robotom, kar je pritegnilo pozornost mladih in spodbujalo njihovo zanimanje za tehnologijo. Namesto distribucije letakov, ki bi lahko onesnaževali okolje, smo za promocijo izbrali badminton in žogice, s čimer smo spodbujali gibanje in aktivno preživljanje časa, namesto sedenja za računalnikom. Poleg tega smo za starše in stare starše priskrbeli e-kolo, kar je dodatno podpiralo našo zavezo k trajnosti in zdravemu načinu življenja,« pojasnjuje Matjaž Čemažar.
Za zagotovitev potrebnih kadrov v Domelu bi bilo po njegovih besedah koristno nadgraditi sistem izobraževanja z večjim poudarkom na praktičnih izkušnjah, podobno kot v Avstriji. »Sodelujemo z MIC Škofja Loka, šolo za mojstre, kjer študenti pridobivajo mikropotrdila. Želimo, da bi tudi druge šole in fakultete uvedle enotne certifikate ob zaključku izobraževanja. Pomembno bi bilo okrepiti dualni sistem vajeništva, ki združuje teorijo s prakso. Trenutno imamo šest vajencev orodjarjev, kar dokazuje učinkovitost tega pristopa,« razlaga Matjaž Čemažar.
Podjetje sodeluje z izobraževalnimi ustanovami na vseh ravneh, sprejmejo obiske otrok iz vrtca in osnovne šole, bolj strokovno sodelovanje pa se začne s srednjimi šolami in univerzami, kjer predvsem na ravni doktorskega študija zaposleni raziskovalci dobijo dostop do vrhunskega znanja. Sodelovali so na kariernem sejmu v Škofji Loki, ki je bil namenjen srednješolcem in kandidatom za program vajeništva, ter vsebinsko dopolnili dogodek »Gradim si poklicno pot« na OŠ Železniki.
Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami je korektno
Na znanstveno raziskovalnem področju Domel sodeluje z univerzama v Ljubljani in Mariboru, predvsem pa s Fakulteto za elektrotehniko, Fakulteto za strojništvo, Fakulteto za računalništvo in informatiko, Ekonomsko fakulteto in Fakulteto za organizacijske vede.
Med raziskovalnimi institucijami pa je največ sodelovanja z Institutom Jožef Stefan. »Glede na naše kadrovske potrebe so najbolj plodni rezultati na področju strojništva, zlasti s srednjo in višjo šolo za strojništvo v Škofji Loki in Fakulteto za strojništvo v Ljubljani,« pravi Matjaž Čemažar.
V Domelu so po njegovih besedah zadovoljni s sodelovanjem z izobraževalnimi ustanovami. Ustanove so prilagodljive in odzivne. Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami je korektno, v zadnjem času imajo vedno več posluha glede prilagajanja učnih vsebin potrebam gospodarstva. Za določeno delovno mesto imajo v Domelu prek izobraževalne ustanove že vpeljano usmerjeno izobraževanje, ki kandidatom poleg splošnih znanj nudi obenem specifična znanja na delovnem mestu.
Za povezovanje z izobraževalnimi ustanovami so uvedli številne ukrepe
Tudi v družbi SIJ Acroni, največji družbi Skupine SIJ, se zavedajo pomena tesnega sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami za zagotavljanje usposobljenih kadrov, ki so ključnega pomena za njihovo industrijo. Zato so uvedli številne ukrepe za tesnejše povezovanje z izobraževalnimi ustanovami in lokalnim okoljem, vključno s štipendijskimi programi, praktičnim usposabljanjem, mentorstvom ter sodelovanjem pri oblikovanju učnih načrtov. Dijakom in študentom omogočajo pridobivanje praktičnih izkušenj že med šolanjem ter organizirajo tehnične dneve, dneve odprtih vrat in oglede proizvodnje. Prav tako podpirajo izobraževalne ustanove s sponzorstvi, donacijami in sodelovanjem v projektih za sofinanciranje praktičnega usposabljanja, pojasnjujejo v Skupini SIJ.
_izbor.jpg)
V Skupini SIJ menijo, da bi moral biti poudarek na širjenju vajeništva, štipendij in mentorstva ter boljšem usklajevanju ciljev med podjetji in šolami.
Foto: Arhiv Skupine SIJ
Sodelujejo z različnimi izobraževalnimi ustanovami, od osnovnih šol do univerz, pri čemer so ključni partnerji srednje šole, kot so Srednja šola Jesenice in Šolski center Kranj, ter višje in visoke šole, kot sta NTF in Fakulteta za strojništvo. »Rezultati našega sodelovanja so neposredne zaposlitve diplomantov, ki se hitro vključijo v proizvodne procese in izkažejo visoko usposobljenost,« pravijo v Skupini SIJ.
Teoretična znanja pogosto ne sledijo dovolj hitro spremembam, ki se dogajajo v proizvodnih procesih.
Za SIJ Acroni je po njihovih besedah ključno intenzivno povezovanje izobraževalnega sistema z industrijo, pri čemer lahko sledijo primerom iz Nemčije in Avstrije, kjer dualni sistem izobraževanja omogoča dijakom, da pridobijo praktične izkušnje že med šolanjem, hkrati pa podjetja sodelujejo pri oblikovanju učnih načrtov. Švica in Finska ponujata dodatne dobre prakse, kot so reševanje konkretnih industrijskih izzivov in močno vključevanje podjetij v vajeniške programe. »Poudarek bi moral biti na širjenju vajeništva, štipendij in mentorstva ter boljši uskladitvi učnih načrtov z dejanskimi potrebami industrije,« razlagajo v Skupini SIJ.
Med izzivi izpostavljajo, da teoretična znanja pogosto ne sledijo dovolj hitro spremembam v proizvodnih procesih, kar bi lahko izboljšali s pogostejšo posodobitvijo učnih načrtov, da bi bila bolj usklajena s potrebami industrije. Poleg tega pomanjkanje prakse pri določenih predmetih omejuje sposobnost dijakov za neposredno vključitev v delovni proces.
Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v gorenjski regiji v devetih mesecih 2024 najnižja med vsemi 12 statističnimi regijami. Znašala je 2,9 %, kar je bilo pod povprečjem Slovenije (4,6 %). Stopnja registrirane brezposelnosti se je do septembra 2024 v gorenjski regiji znižala na 2,8 % (v Sloveniji 4,4 %), najvišja pa je v letošnjem letu znašala januarja (3,3 %).
Pripravila Analitika GZS
»Da bi te izzive odpravili, si prizadevamo za večjo povezanost z izobraževalnimi ustanovami tudi na nacionalni ravni. Poudarjamo pomembnost pogostejših skupnih srečanj in boljše usklajevanje ciljev med podjetji in šolami, da bi zagotovili boljše prilagajanje učnih načrtov potrebam industrije in omogočili dijakom, da že med izobraževanjem pridobijo več praktičnih izkušenj, ki so ključne za njihovo uspešno vključitev v delovni proces,« pravijo v Skupini SIJ.
Znatno so povečali število štipendij za perspektivne študente iz lokalnega okolja
Raznolike in inovativne pristope za povezovanje z dijaki, študenti in njihovimi izobraževalnimi institucijami so razvili tudi v Iskraemecu. »Organiziramo obiske in predstavitve našega podjetja, kjer mladim omogočamo vpogled v naše dinamično delovno okolje ter jim predstavljamo raznolike karierne priložnosti. V sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami smo razvili mentorske programe, v katerih naši izkušeni zaposleni aktivno podpirajo dijake in študente pri praktičnem usposabljanju ter pri izdelavi njihovih zaključnih nalog,« našteva vodja strateškega marketinga Smilja Dolgan Paternoster.
V Iskraemeco so razvili mentorske programe, v katerih izkušeni zaposleni aktivno podpirajo dijake in študente pri praktičnem usposabljanju.
Foto: Arhiv Iskraemeco
Dijakom in študentom so ponudili več priložnosti za praktično usposabljanje, pri čemer najbolj perspektivnim omogočijo možnost kasnejše zaposlitve. Poleg tega so znatno povečali število štipendij za perspektivne študente iz lokalnega okolja, s čimer jim omogočajo nadaljnji strokovni razvoj ter jih vključujejo v svojo karierno mrežo. Aktivno se udeležujejo tudi kariernih sejmov, kjer mlade navdušujejo za tehnične poklice in izpostavljajo prednosti dela v podjetju. »Naše aktivnosti ne le krepijo vezi z lokalnim okoljem, temveč tudi prispevajo k razvoju talentov in ustvarjanju obetavne prihodnosti za vse vključene,« pravi Smilja Dolgan Paternoster.
Iskraemeco uspešne projekte in partnerstva gradi s šolskim centrom Kranj, univerzo v Ljubljani in Fakulteto za organizacijske vede. S šolskim centrom Kranj organizirajo praktična usposabljanja in razvijajo projekte, ki dijakom omogočajo pridobivanje dragocenih praktičnih izkušenj ter jim približajo realne izzive iz poslovnega sveta. V okviru univerze v Ljubljani sodelujejo z različnimi fakultetami, kjer študentom ponujajo možnosti za praktično usposabljanje, vključevanje v raziskovalne projekte, štipendiranje ter karierni razvoj po zaključku študija. Študenti Fakultete za organizacijske vede se v Iskraemecu vključujejo v razvojne projekte in pripravljajo zaključne naloge, kar jim nudi edinstveno priložnost za praktično uporabo znanja in odpira vrata do potencialne zaposlitve.
Iskraemeco po besedah Smilje Dolgan Paternoster vsako leto finančno in mentorsko podpira več kot 20 študentov iz različnih strokovnih področij, s čimer prispeva k razvoju lokalnega kadra in spodbuja njihovo strokovno rast. Mnogi dijaki in študenti, ki v podjetju opravljajo prakso ali sodelujejo v mentorskih programih, po zaključku izobraževanja postanejo redni sodelavci Iskraemeca.
Za podjetja, ki zaposlujejo mlade iz regije, bi bilo treba uvesti davčne olajšave
Za zagotovitev ustreznih kadrov v regiji bi bilo po njenem mnenju potrebno uvesti obvezno daljše in strukturirane programe praktičnega usposabljanja, kjer bi dijaki in študenti pridobivali neposredne izkušnje v podjetjih. Vzpostaviti bi bilo treba tesnejše sodelovanje med podjetji in šolami pri določanju vsebin praktičnega dela. Sproti bi bilo potrebno posodabljati učne načrte v skladu z razvojem tehnologij in potrebami lokalnih podjeti, ter okrepiti sodelovanje šol z regijskimi podjetji pri oblikovanju programov, ki odražajo realne trende na trgu dela. Izobraževalni sistem bi moral bolj aktivno promovirati tehnične in proizvodne poklice med mladimi, poudariti njihove dolgoročne karierne priložnosti in družbeni pomen.
Konec oktobra 2024 je bilo v gorenjski statistični regiji registriranih 2.862 brezposelnih oseb, kar je za 87 oseb oz. 3,1 % več kot oktobra 2023 (v Sloveniji za 3,7 % manj). Ob koncu oktobra 2024 je bil povprečni čas brezposelnosti oseb 10 mesecev (v Sloveniji 24,3 meseca).
Pripravila Analitika GZS
Uvesti bi morali subvencije ali druge spodbude za mlade, ki se odločijo za delo v lokalnem okolju po zaključku šolanja, povečati štipendijske programe, ki jih sofinancirajo država in lokalna podjetja. Avstrija močno promovira tehnične šole in poklice že na osnovnošolski ravni. To bi bilo smiselno prenesti v slovenski sistem, da bi mlade že zgodaj usmerili v tehnične smeri. Ustanoviti bi bilo treba regionalne izobraževalne centre za specifične industrijske panoge, kjer bi mladi pridobivali znanja in spretnosti za delo v lokalnem okolju. Za podjetja, ki zaposlujejo mlade iz regije, bi bilo treba uvesti davčne olajšave, za mlade, ki se odločijo za tehnične poklice, pa programe finančne podpore.
»Slovenski sistem izobraževanja bi lahko z integracijo teh elementov postal bolj prožen in odziven na potrebe gospodarstva. Z uvedbo dobrih praks, kot so dualni sistem izobraževanja in okrepljeni programi vajeništva, ter s spodbujanjem partnerstev med izobraževalnimi ustanovami in podjetji, bi lahko zmanjšali odhajanje kadrov v tujino ter hkrati poskrbeli za dolgoročni razvoj regijskega trga dela,«meni Smilja Dolgan Paternoster.
Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami v Iskriemeco ocenjujejo kot pozitivno, vendar vidijo prostor za izboljšave, zlasti na področjih prilagajanja programov potrebam gospodarstva in povečanja obsega praktičnega usposabljanja. Širše vključevanje podjetij v oblikovanje izobraževalnih vsebin bi lahko še dodatno prispevalo k boljši pripravi kadrov na izzive trga dela.
Uvesti bi bilo treba spodbude za mlade, ki se odločijo za delo v lokalnem okolju po zaključku šolanja.
Sodelovanje prinaša sveže ideje in inovativne rešitve
V Polycomu so si v okviru projekta za razvoj mladih zastavili cilj povečanja zaposlitev iz lokalnega okolja, zato so v ta namen razpisali več štipendij. Sprejeli pa so še ukrepe za dvig zadovoljstva mladih potencialov v podjetju in pridobivanje novih mladih kadrov (uvedli so na primer letni študentski piknik, izdelali vodič za mlade v pomoč tudi njihovim mentorjem, uvedli letno anketo o zadovoljstvu mladih v podjetju z možnostjo podajanja anonimnih predlogov, spodbudili vodje, da vključijo štipendiste v team buildinge). Z izobraževalnimi ustanovami pa so sodelovali na več mednarodnih projektih. Prav tako so postavili letni cilj sodelovanja z osnovnimi in srednjimi šolami v obliki obiskov, določili dan odprtih vrat za mlade.
Polycom Škofja Loka aktivno sodeluje z različnimi izobraževalnimi ustanovami. Ključni partnerji so Šolski center Škofja Loka, Šolski center Novo mesto, Šolski center Kranj, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za organizacijske vede, Fakulteta za tehnologijo polimerov. »Skupaj z njimi spodbujamo tehnične poklice, omogočamo praktična usposabljanja in sodelujemo pri razvoju strokovnega znanja študentov. Rezultati tega sodelovanja se odražajo v dolgoročnem razvoju kadrov, saj številni dijaki in študenti po zaključku izobraževanja nadaljujejo svojo karierno pot pri nas. Poleg tega sodelovanja prinašajo tudi sveže ideje in inovativne rešitve, ki jih vključujemo v naše procese,« pojasnjuje Tija Blagotinšek, kadrovik, specialistka za človeške vire.
V podjetju Polycom študentom omogočajo praktična usposabljanja in aktivno sodelujejo z različnimi izobraževalnimi ustanovami.
Foto: arhiv Polycom
Ko govorimo o kadrih, je po njenih besedah pomembno, da se mladi počutijo vključeni, prav tako pa, da se tudi poklici prilagajajo ne samo trgom, temveč tudi novim tehnologijam in sodelovanju z njimi. Delovna mesta morajo biti dinamična ter tehnološko in digitalno podprta, saj so to veščine in zahteve novih kadrov – temu primerno morajo biti programi v šolah čim bolj prilagojenim tem razmeram. Poudarek naj bo na praktičnih primerih iz industrije ter na sodelovanju na projektih, pravi Tija Blagotinšek.
Programi šol in fakultet po njenih besedah večinoma pokrivajo osnovna strokovna znanja, vendar opažajo potrebo po boljšem prilagajanju specifičnim potrebam industrije, zlasti na področjih, kot so avtomatizacija, robotika in materiali. »Cenimo dobro komunikacijo in pripravljenost na sodelovanje, hkrati pa opažamo pomanjkanje praktičnih izkušenj pri diplomantih. V prihodnje želimo okrepiti povezavo med učnimi programi in potrebami gospodarstva, povečati obseg praktičnega usposabljanja ter širiti sodelovanje na področja, kot so digitalizacija in trajnostne tehnologije. Tako bomo zagotovili ustrezno usposobljene in motivirane kadre za prihodnost,« razlaga Tija Blagotinšek.
V obdobju od januarja do oktobra 2024 so delodajalci z območja gorenjske regije sporočili 12.079 prostih delovnih mest (med njimi 2.731 iz predelovalnih dejavnosti, 2.149 iz izobraževanja, 1.798 iz prometa in skladiščenja, 1.219 iz zdravstva in socialnega varstva).
Pripravila Analitika GZS
Začnejo že v vrtcih
Z lokalnimi izobraževalnimi ustanovami že vrsto let sodeluje Skupina LOTRIČ Metrology. »Začenjamo v vrtcih s programom Mladi meroslovec, ki otroke na zabaven način uvaja v svet meroslovja. Sodelovanje nadaljujemo v osnovnih šolah, kjer aktivno sodelujemo na tehničnih dnevih in dnevih odprtih vrat, ter na srednjih šolah z različnimi dogodki za delodajalce. Nudimo teme za praktično izobraževanje, seminarske, diplomske in magistrske naloge ter omogočamo strokovne ekskurzije. Ponosni smo, da se šole obračajo na nas tudi z raznovrstnimi izzivi. Sodelujemo na festivalu podjetništva v okviru SBC. V Minicity pa smo po novem vzpostavili igralnico Merilija – Dežela meritev,« našteva generalna direktorica Maja Brelih Lotrič.
Po njenih besedah najtesneje sodelujejo z lokalnimi osnovnimi šolami ter srednješolskimi centri, kot sta Šolski center Kranj in Šolski center Škofja Loka. Rezultat so vzpostavljeni trajni stiki z dijaki in študenti predvsem skozi praktično izobraževanje ter različne seminarske/strokovne naloge. Mnogi od teh stikov se razvijejo v uspešne poklicne poti znotraj podjetja. »Za našo specifično dejavnost formalni izobraževalni programi ne obstajajo, zato poudarjamo pomen volje do učenja in prilagodljivosti. V splošnem pa menimo, da bi bilo potrebno povečati delež praktičnega usposabljanja v podjetjih, kar je ena ključnih dobrih praks v Avstriji. Prav tako bi koristilo tesnejše povezovanje šol s podjetji pri oblikovanju učnih vsebin, ki bi bolje odražale potrebe gospodarstva,« ugotavlja Maja Brelih Lotrič.