Shrani za kasnejše branje.Tehnološki park, ki je predviden v Trbovljah, bo velik doprinos za prepoznavnost zasavske regije, prinesel bo veliko novih možnosti za razvoj visokotehnoloških produktov.
Darja Kocbek
Tehnološki park Mesto Akrobatov, ki je predviden v Trbovljah, bo v zasavsko regijo prinesel veliko novih možnosti za razvoj visokotehnoloških produktov in posledično za odpiranje novih podjetij, so nam pojasnili v podjetju Chipolo, ki sodeluje z različnimi razvojnimi podjetji po celem svetu, zelo redko pa z domačimi univerzami in raziskovalnimi inštituti.
Digitalizacija jim, so nam pojasnili v Chipolu, omogoča, da so hitrejši, natančnejši in predvsem eliminirajo veliko človeških napak. »Digitalizacija je dolg postopek, ki se ne zgodi čez noč. Ravno smo implementirali nov ERP sistem, ki temelji na ERP sistemu, ki ga je podjetje Dewesoft (naši sosedje) razvijalo zase,« so razložili. Vzporedno se v Chipolu pospešeno učijo uporabe orodij umetne inteligence, ki bodo digitalne procese naredili še veliko boljše.
V Dewesoftu so ustvarili pospeševalnik Katapult
V Dewesoftu so si vedno želeli imeti pozitiven vpliv na okolje, ustvariti nekaj več za celotno lokalno skupnost. S tem namenom so ustanovili podporno okolje, pospeševalnik Katapult kot sistematičen pristop, ki jim omogoča, da svoje poslanstvo vsakodnevno udejanjajo. »Povedano drugače: ustvarili smo okolje, v katerem bodo generacije za nami združevale in razvijale najnaprednejše tehnološko znanje. Mladi bodo tu lahko ustvarjali uspešne zgodbe v svetovnem merilu. Bistveno pri tem je, da smo se zavestno odločili, da se vse to dogaja doma, v Zasavju. To je naš doprinos splošnemu razvoju podjetništva, regiji in državi,« so nam pojasnili v Dewesoftu.
Mesto Akrobatov bo oživilo gospodarski razvoj celotne zasavske regije.
Ker imajo v genskem zapisu podjetja, da želijo biti korak pred drugimi, so sprejeli odločitev, da dogradijo tehnološki park Mesto Akrobatov. »Glavni namen gradnje Mesta Akrobatov je oživitev gospodarskega razvoja celotne zasavske regije, kar pa bo imelo tudi izjemen vpliv na razvoj gospodarstva celotne države,« so prepričani v Dewesoftu.
Mesto Akrobatov bo po dograditvi ustvarilo od 600 do 1000 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.
Foto: Dewesoft
Po njihovih izračunih bo Mesto Akrobatov deset let po dograditvi ustvarilo 40.000 kvadratnih metrov površin za stavbe in 600 do 1000 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. »Imamo vse možnosti, da v Zasavju ustvarimo eno najbolj perspektivnih okolij za razvoj visoke tehnologije in združevanja najnaprednejših tehnoloških znanj,« so prepričani v Dewesoftu.
Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v zasavski statistični regiji v letu 2022 deveta najnižja med vsemi 12 statističnimi regijami. Znašala je 6,8 % (5,8 % decembra 2022), kar je bilo nad povprečjem Slovenije (5,8 %). V 2022 je bilo v zasavski statistični regiji v povprečju 1.778 brezposelnih, kar je bilo za 506 oseb oz. za 22 % manj kot leta 2021. Decembra 2022 je bilo v zasavski regiji 1.534 brezposelnih, marca 2023 1.450 oseb.
Pripravila Analitika GZS
Lani so aktivno in sistematično začeli sodelovati s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko FERI Univerze Maribor, Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. »Poleg sponzoriranja različnih aktivnosti na fakultetah (sponzorstvo študentskih tekmovanj, poletnih šol in podobno) aktivno sodelujemo tudi pri oblikovanju vsebin na različnih programih fakultet. Smo redki v Sloveniji, ki izobražujemo na področju merilne tehnike,« so nam povedali v Dewesoftu.
V naslednjih letih načrtujejo še bolj intenzivno sodelovanje z lokalnima srednjima šolama in z osnovnimi šolami v Zasavju. Letos bodo z osnovnimi šolami izvedli projekt Girls do Code, v okviru katerega bodo 100 deklicam v Zasavju omogočili tečaj računalniškega programiranja.
Na področju digitalizacije v Dewesoftu kot ključni izziv izpostavljajo digitalizacijo javne uprave in odvisnih sistemov. To je po njihovih besedah pogoj, če želimo biti uspešni kot država in nuditi resnično dobro podporo podjetjem v smislu razumevanja njihovega načina dela in razbremenitve pri nepotrebni birokraciji. Zaradi nepovezljivosti različnih sistemov informacijskih tehnologij namreč zdaj Dewesoft enako kot druga podjetja porabi veliko časa za poročanja podatkov na različne naslove.
V obdobju od januarja do marca 2023 so delodajalci za območje UE Zagorje ob Savi sporočili 179 prostih delovnih mest. Med temi je bilo največ povpraševanja po naslednjih poklicih: delavci za preprosta dela v predelovalnih dej., d. n. (18), upravljavci strojev za proizv. plastičnih izdelkov (14), čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (13), izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. (9), strokovnjaki za zdravstveno nego (8) itd.
Pripravila Analitika GZS
»Verjamemo, da je ključnega pomena, da se ti sistemi bolj integrirajo. Tako bomo odstranili veliko birokratskega dela, ki v podjetjih znižuje produktivnost, ta pa je za nas izjemnega pomena,« poudarjajo v Dewesoftu. Kot primer so navedli, da je zelo smiselna uvedba e-računa. »Tehnologijo imamo dostopno, vse rešitve so pripravljene. Ker pa se na ravni EU ne moremo dogovoriti, v kakšni obliki ga bomo zapisovali, še vedno izgubljamo čas s papirji. Na koncu s tem tudi škodimo okolju oziroma ohranjamo dejavnosti, ki so ekološko zelo potratne,« izpostavljajo v Dewesoftu.
Če želimo biti uspešni, je ključna digitalizacija javne uprave in odvisnih sistemov.
Za Skitti je sodelovanje z izobraževalnimi inštitucijami pomembno
V podjetju Skitti podpirajo idejo tehnološkega parka, ker menijo, da bo velik doprinos za prepoznavnost zasavske regije. »Podpora, ki jo bodo nudili tistim, ki prodirajo na trg, je neprecenljiva. Tudi sami sodelujemo s posamezniki, ki razvijajo prototipe ali pa smo jim pomoč pri razvoju izdelka,« so pojasnili. Še bolj kot to potrebujejo spodbudo ali morda kontakt osebe, ki jim lahko pomaga na področju, kjer jim v Skittiju ne morejo pomagati. »Trg je dovolj velik za vse in če se bomo podpirali med seboj, imamo vsi priložnost postati večji in boljši,« so nam razložili. Za Skitti je pomembno tudi sodelovanje z izobraževalnimi inštitucijami. Tako že več let sodelujejo z Univerzo v Mariboru. S Fakulteto za energetiko Univerze v Mariboru v Krškem so sodelovali pri razvojnemu projektu INNOVUM, v laboratoriju za preizkušnjo zvarov in materialov.
»Trg je dovolj velik za vse in če se bomo podpirali med seboj, imamo vsi priložnost postati večji in boljši,« so prepričani v podjetju Skitti.
Foto: Skitti
Glede digitalizacije in digitalne preobrazbe, ki sta ključni za dvig produktivnosti in konkurenčnosti posameznega podjetja, v Skittiju poudarjajo, da se pri digitalizaciji ne moremo osredotočati le na informacijske rešitve, ampak gre za prenovo poslovnih procesov in poslovnih modelov. »To je po našem mnenju največji izziv, s katerim se srečujejo podjetja, ki so dolgoletno na tržišču in so vajena dela brez digitalnih pripomočkov,« razlagajo v Skittiju. Treba je vedeti, da je za vpeljavo sprememb v podjetja potrebno kar nekaj energije in volje. Vodstvo podjetja mora biti gonilna sila pri tem, da do digitalizacije pride, treba je skrbeti za ustrezna znanja in vlagati v razvoj zaposlenih v podjetju, so še dodali.
V zasavski regiji je bilo v letu 2022 (merjeno po regiji delovnega mesta) 14.978 delovno aktivnih oseb, 378 oseb oz. za 2,6 % več kot v 2021 (decembra 2022 15.315 in januarja 2023 15.186 oseb). Število zaposlenih pri pravnih osebah oz. s. p. je bilo ta čas višje za 342 oseb in samozaposlenih za 44 oseb več. Zasavska regija je v 2022 zaposlovala (merjeno po regiji delovnega mesta) 1,6 % vseh delovno aktivnih oseb v Sloveniji.
Pripravila Analitika GZS
V Steklarni Hrastnik izpostavljajo projekt za celovito digitalno preobrazbo
V Steklarni Hrastnik izvajajo projekt Celovita digitalna transformacija steklarske industrije (CEDIT.SI). Njegov namen je celovita digitalna preobrazba v verigah vrednosti življenjskih ciklov steklene embalaže. »Projekt poleg napredne digitalizacije steklarske proizvodnje obsega tudi digitalno preobrazbo konzorcijskih partnerjev in tudi digitalizacijo interakcij z zunanjimi deležniki projekta. Če povemo natančneje, bo uvedenih osem naprednih digitalnih tehnologij in transformiranih 14 poslovnih funkcij pri skupno 10 konzorcijskih partnerjih,« so pojasnili v Steklarni Hrastnik.
Končni rezultat projekta bo krepitev konkurenčnosti vseh partnerjev projekta ter prispevek odprtemu inoviranju in trajnostno naravnani družbi kot osnovi za rast digitalne ekonomije. V Steklarni Hrastnik načrtujejo, da bodo celovito digitalno preobrazbo dosegli prek digitalnih rešitev in tehnologij, ki so vključene v štiri ključne življenjske cikle – proizvodnjo, podjetje, izdelek in trajnost.
Za doseganje vseh ciljev je nujno stabilno poslovno okolje.
»Prek sodelovanja v projektu CEDIT.SI in drugih projektih želimo uvesti nove digitalne tehnologije za avtomatizacijo procesov, internet stvari, umetno inteligenco, tehnologijo blokov, digitalne dvojčke, velepodatke, virtualno resničnost in 3D tiskanje,« so nam pojasnili v Steklarni Hrastnik. Z uvedbo novih digitalnih tehnologij in naprednih tehnologij v proizvodni proces se bo povečala učinkovitost in zmanjšal izmet, posledično pa se bodo zmanjšali tudi operativni stroški za proizvodnjo stekla. Predvidena je preobrazba šestih poslovnih funkcij v podjetju kot tudi aktivna vključitev drugih oddelkov. »Hkrati bomo krepili tudi digitalne kompetence zaposlenih, saj načrtujemo, da bomo v izobraževanja za tehnološke in ne tehnološke digitalne kompetence vključili vsaj 100 zaposlenih,« so nam pojasnili v Steklarni Hrastnik.
Ob tem opozarjajo, da podjetja za dosego vseh ciljev, tako poslovnih, regijskih, nacionalnih kot trajnostnih, potrebujejo stabilno poslovno okolje.
Zasavska regija je bila regija s 4. najnižjo povprečno bruto plačo med 12. statističnimi regijami (1.853 EUR povprečne bruto plače v 2022, ki je bila za 8,4 % nižja od povprečne slovenske bruto plače). V 2022 je bila povprečna bruto plača v zasavski regiji nominalno višja za 3,5 % v primerjavi z letom 2021 (v Sloveniji višja za 2,8 %).
Pripravila Analitika GZS
V zadnjih letih pa se soočajo z nizom dogodkov in obdobij, ki jih potiskajo v sprejemanje težkih odločitev in jim onemogočajo kontinuirano rast. »Načrtovanje poslovanja v prihodnosti je kljub politiki delnih zakupov oteženo ravno zaradi negotovosti na trgu energentov. Trenutno slovenska podjetja plačujejo bistveno višjo ceno za energente kot njihovi tekmeci v tujini. Če pa pogledamo še širše, imajo konkurenti zunaj EU, ki okolje obremenjujejo z večkratnikom emisij, še posebej v primerjavi z našo steklarno, bistveno boljšo stroškovno strukturo in stabilnejše vire energije,« opozarjajo v Steklarni Hrastnik.