Shrani za kasnejše branje.
Sodelovanje med šolstvom in gospodarstvom je temelj ustvarjalnega, inovativnega in kritičnega mišljenja.
Mateja Jordan
Povezava med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom je v Sloveniji še precej šibka. Tesnejše sodelovanje bi mladim prineslo boljšo pripravljenost za vstop na trg dela, podjetjem pa ustrezno usposobljen kader. Sodobna podjetja namreč potrebujejo iznajdljive zaposlene, ki se lahko hitro vključijo v delovni proces, hkrati pa so se sposobni prilagajati trendom in prispevati k razvoju podjetja. Kljub trenutno ne ravno rožnati situaciji pa lahko izpostavimo nekaj svetlih izjem.
V zadnjih 10 letih se je število prijav na tekmovanje POPRI povečalo za več kot 500 odstotkov.
POPRI krepi povezavo med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom
Vzoren primer povezovanja izobraževanja in gospodarstva je projekt POPRI, ki ga že deset let vodi Primorski tehnološki park in je namenjen mladim od 7. razreda osnovne šole do 29. leta starosti. Vodja Regina Bajc je prepričana, da program spodbuja inovativnost, ustvarjalnost, samoiniciativnost in podjetnost mladih ter s tem izboljšuje tudi njihove zaposlitvene možnosti. V celovit sklop aktivnosti, od delavnic znanja do nacionalnega tekmovanja v najboljši podjetniški ideji mladih, se vključujejo tudi mentorji, izobraževalne institucije, podjetja, regijski in nacionalni partnerji oziroma soorganizatorji tekmovanja – Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport, SPIRIT Slovenija in Slovenski podjetniški sklad. Lani so prvič organizirali tudi POPRI festival podjetnosti in podjetništva mladih Slovenije, ki bo postal vsakoletni dogodek v sklopu finala in zaključne prireditve POPRI.
POPRI na eni strani mladim omogoča razvoj kompetenc, potrebnih pri razvoju lastnega podjetja ali podjetja, v katerem bodo zaposleni, po drugi strani pa podjetjem omogoča iskanje mladih talentov. To vedno bolj prepoznava tudi gospodarstvo, saj je vse več podjetji in podjetnikov, ki projekt podpirajo kot sponzorji ali kot mentorji – ti nudijo podjetniško svetovanje tekmovalnim ekipam oziroma sodelujejo kot ocenjevalci.
Vedno večje zanimanje je tudi med mladimi. V zadnjih desetih letih se je število prijav na tekmovanje povečalo za več kot 500 odstotkov – lani jih je bilo kar 607. »Tekmovanje je za mlade privlačno, saj imajo možnost predstavitve lastne poslovne ideje pred eminentnimi podjetniki v vlogah ocenjevalcev, ki jim podajo povratno informacijo in nasvete, prav tako pa jih privlačijo finančne in nefinančne nagrade,« ugotavlja sogovornica.
Sodelovanje z GZS bi radi še poglobili
Spodbujanje podjetniških idej mladih in omogočanje prvega stika s podjetništvom in gospodarstvom že v času izobraževanja so pozitivno ocenili tudi na GZS. Najboljši tekmovalci POPRI tako na podelitvah priznanj za inovacije v okviru regijskih zbornic predstavljajo svoje podjetniške ideje, lani pa so se povezali z regionalno Zbornico osrednjeslovenske regije tudi v okviru projekta GZS za mlade. Ta je po besedah Regine Bajc možnost razvoja podjetniških idej ob mentorski podpori omogočil zlasti študentom. »Namen povezave je bila vzajemna promocija, spodbujanje mladih k sodelovanju v projektu GZS za mlade in na tekmovanju POPRI,« je povedala.
Osnovnošolci OŠ Breg v okviru programiranja in izdelovanja robotov sodelujejo z vodilnimi mentorji in direktorji VEX robotike iz ZDA, Japonske, Avstralije idr.
Sodelovanje se je izkazalo kot uspešno, saj je podjetniška ekipa pod mentorstvom GZS zmagala na nacionalnem tekmovanju POPRI v kategoriji študenti in mladi do 29. let. »V ekipi POPRI ocenjujemo, da je potencial za vzajemno sodelovanje z GZS na področju razvoja podjetnosti mladih izjemno velik, zato smo že dali pobudo za nadaljnje poglabljanje medsebojnega sodelovanja,« pravi Regina Bajc.
Osnovnošolci izdelujejo robote
Ambicioznega projekta usmerjanja mladih v svet robotike in inženirstva, so se na ptujski Osnovni šoli Breg lotili pred petimi leti. Takrat so se pridružili mednarodnemu Erasmus+ projektu »STEM through Robotics« in tako naredili prvi korak v svet VEX robotike, ki danes predstavlja ključni del izobraževalnega programa, se spominja mentor Oliver Buček. Neprecenljive izkušnje in znanja so nadgradili z mentorskim izobraževanjem v tujini in tako mladim omogočili vpogled v najnovejše trende in tehnologije na področju robotike. Mentor kot ključno izpostavlja tudi vlogo učencev, ki so s trdim delom, predanostjo in vztrajnostjo premagovali izzive ter osvajali nova znanja. Danes so breški osnovnošolci, ki programirajo in izdelujejo robote, prepoznavni tako v Evropi kot v svetu, saj sodelujejo z vodilnimi mentorji in direktorji VEX robotike iz ZDA, Japonske, Avstralije in drugih držav.
Pohvalijo se lahko z izjemnimi dosežki na mednarodnih tekmovanjih v robotiki, od prvega tekmovanja v Estoniji do prestižnih mednarodnih tekmovanj na Češkem, Finskem in celo v ZDA.
Še posebej ponosni so na dosežke na svetovnem prvenstvu VEX Worlds v Dallasu v letih 2022, 2023 in 2024. »Čeprav so bila ta tekmovanja izjemno zahtevna, smo se z veseljem preizkusili v svojih sposobnostih in znanju ter se učili od najboljših na svetu,« pravi Buček. Nagrada Sportsmanship Award iz Dallasa predstavlja krono njihovega truda, saj se podeljuje ekipi, ki pooseblja prave športne vrednote, in jo na šoli razumejo kot priznanje njihovemu značaju in pristopu – ta pa presega zgolj tehnične spretnosti.
Lani in letos pa so z organizacijo mednarodnega tekmovanja Open VEX IQ Competition na OŠ Breg v Slovenijo privabili nadarjene ekipe iz vse Evrope.
Brez podpore gospodarstva ne gre
Izvajanje programov robotike ne bi bilo mogoče brez neprecenljive podpore različnih deležnikov, opozarja Buček, žal pa zagotavljanje sredstev za uresničevanje teh ambicioznih projektov postaja vse večji izziv. Zavedajo se, da brez podpore lokalnega gospodarstva ne bi bilo vrhunskih dosežkov, hkrati pa si želijo dolgoročnejših partnerstev, ki bi jim zagotovila večjo stabilnost in kontinuiteto pri izvajanju dejavnosti, celotni skupnosti pa prinesla dodano vrednost.
Vključitev formalnega kurikuluma za robotiko v šolski sistem bi pripomogla k večji prepoznavnosti področja.
Mentor svojim učencem omogoča najboljše možno izobraževanje na področju robotike in STEM-a, pri načrtovanju in izvajanju pouka vsebine prilagaja potrebam in interesom učencev ter v poučevanje vpeljuje inovativne pristope. Razvil je celo inovativen kurikulum za VEX robotiko, ki temelji na globalnih smernicah in dobrih praksah, obenem pa omogoča fleksibilnost, ključno za spodbujanje medpredmetnega povezovanja. »S premišljenim vključevanjem vsebin robotike v druga predmetna področja ustvarjam dinamično učno okolje, kjer učenci poglabljajo razumevanje snovi, krepijo veščine kritičnega razmišljanja, reševanja problemov in ustvarjalnega izražanja.«
Sistemske spremembe za vključevanje robotike v šole
Buček verjame, da bi lahko z nekaterimi sistemskimi spremembami še dodatno spodbudili razvoj robotike v šolah. »Ena od potencialnih rešitev je okrepljena institucionalna podpora, ki bi vključevala dodatna usposabljanja, priznanja in nagrajevanje učiteljev, ki se posvečajo tem dejavnostim,« je prepričan. S tem bi učiteljem olajšali delo in jim omogočili, da se še bolj osredotočijo na svoje temeljno poslanstvo – izobraževanje in navdihovanje mladih talentov, ki bodo morda nekoč postali vodilni strokovnjaki v svetu tehnologije in inženirstva. K večji sistematičnosti in prepoznavnosti tega področja bi po mentorjevem mnenju pripomogla tudi vključitev formalnega kurikuluma za robotiko v šolski sistem.
Na OŠ Breg se z robotiko srečujejo tudi že najmlajši učenci, kljub velikemu zanimanju šolarjev pa se žal soočajo s precejšnjimi prostorskimi omejitvami, ki ne omogočajo idealnih pogojev. Oliver Buček pa kljub temu še ni opustil sanj o namensko opremljeni in spodbudni učilnici za delo z roboti.
Breški osnovnošolci so se tudi letos udeležili svetovnega prvenstva VEX Worlds v Dallasu kot edini predstavniki iz Slovenije.
Foto: arhiv OŠ Breg
Zavod 404 – od začetka šole do konca študija
Mladinski tehnološko-razvojni center Zavod 404 je pred desetimi leti nastal kot odgovor na izjemno zanimanje ljubljanskih srednješolcev za različne praktične tehnološke ter inženirske vsebine. Ker v času rednega pouka časa za praktično delo največkrat zmanjka, se lahko v okviru dejavnosti zavoda vključujejo v različne projekte, kjer krepijo svoje tehniške kompetence – od uporabe ročnih in električnih orodij, obdelave materialov, konstruiranja, oblikovanja, spajkanja in izdelave elektronskih vezij do robotike in programiranja. Navdušenje mladih, spodbujanje njihove vedoželjnosti in ustvarjanje prostora za nove inovativne izume ekipo ženejo, da vsako leto nadgrajuje svoje aktivnosti in programe, pravi mentor Miha Majetič.
Zavod 404 mladim omogoča sistematično nadgradnjo šolskega znanja in sodelovanje z industrijo. Študentke in študenti sodelujejo v vseh fazah prototipov ter se tako povezujejo s svojimi bodočimi delodajalci.
Tako se je 404 od začetnih dijaških projektov razvil v organizacijo, ki mlade ustvarjalce spremlja od vstopa v šolo pa vse do konca študija. Izobraževanje poteka v obliki sobotnih delavnic, poletnih tednov, celoletnih osnovnošolskih programov ter dijaških in študentskih delavnic ter projektov. »Zavod 404 je edina izobraževalna organizacija v Sloveniji, ki se ji mladi lahko pridružijo v kateri koli fazi rednega izobraževanja, in ki bodočim inženirkam ter inženirjem omogoča sistematično nadgradnjo šolskega znanja, sodelovanje v interdisciplinarnih projektih in sodelovanje z industrijo na vseh ravneh,« se pohvali sogovornik. Že vrsto let sodelujejo z različnimi raziskovalnimi organizacijami ter industrijo, v projekte pa vključujejo tudi študentke in študente, ki sodelujejo v vseh fazah razvoja prototipov, in se na ta način povezujejo s svojimi bodočimi delodajalci.
Zanimanje za vsebine je vedno večje med mladimi vseh starosti. »Mnogi izmed njih nas obiskujejo več let zapored, od vstopa v osnovno ali srednjo šolo. Nekateri se ob začetku študija tudi odločijo, da se pridružijo naši mentorski ekipi, kar nam daje še posebno zadovoljstvo, saj je izmenjevanje znanja med generacijami ključnega pomena za vzdržnost našega izobraževalnega modela,« zatrjuje Miha Majetič.
