Shrani za kasnejše branje.
Slovenija se podaja na pot krepitve inovacijske zmogljivosti. To odražajo tudi zaveza k izboljšanju položaja na področju raziskav, razvoja in inovacij, ustanovitev agencije ARIS in vzpostavitev RRI stičišča. Ključnega pomena pa je, da se zaveza prevede v konkretne, učinkovite ukrepe in strategije v skladu s potrebami in potenciali gospodarstva in raziskovalne sfere.
Željka Kelkedi, GZS, Strateški razvoj
Slovenija, država z bogato zgodovino inovativnosti, se trenutno nahaja na prelomnici. Po nedavnem poročilu Evropskega inovacijskega semaforja (EIS) se je država v letu 2023 uvrstila na 13. mesto in smo pod povprečjem EU med zmernimi inovatorji. Nikakor se ne moremo vrniti med močne inovatorje, kjer smo že bili leta 2012. Vse kaže na nujnost nadaljnjih korakov v smeri izboljšanja RRI ekosistema. V obdobju tranzicije in reform se Slovenija sooča s številnimi izzivi in priložnostmi, ki obetajo preoblikovanje njenega inovacijskega prizorišča.
Rdeča na inovacijskem semaforju
Na Evropskem inovacijskem semaforju (EIS) se Slovenija uvršča v skupino zmernih inovatork z uspešnostjo, ki znaša 95.1 % povprečja EU v letu 2023. To je nad povprečjem skupine zmernih inovatork, vendar njena uspešnost raste počasneje (2,9 odstotne točke) v primerjavi s povprečnim napredkom EU (8,5 odstotne točke). Slovenija se uvršča za državami, kot so Finska, Švedska, Danska in Nizozemska, ki so vodilne inovatorke, in za močnimi inovatorkami kot so Nemčija, Avstrija in Belgija. V primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, kot so Češka, Estonija in Portugalska, pa zaostajamo ali smo na primerljivi ravni, medtem ko države, kot sta Litva in Madžarska, hitro napredujejo in se nam približujejo.
Tudi Strateški svet za raziskave, razvoj in inovacije (SSRRI), ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije z 22 člani iz vrst gospodarstva zagotavljajoč panožno-regijsko pokritost, izraža zaskrbljenost zaradi padca Slovenije na svetovnih in evropskih inovacijskih indeksih. Od najvišje uvrstitve leta 2012 na 26. mestu na Svetovnem inovacijskem indeksu, je Slovenija padla na 33. mesto.
Analiza inovativnosti GZS je pokazala, da ima le majhen odstotek podjetij inovacijsko strategijo ali interni inovacijski sistem.
Slovenija se na EIS-ju izkazuje v kazalnikih, kot so javno-zasebne soobjave, vseživljenjsko učenje in mednarodne znanstvene soobjave. Zaskrbljujoče so nizke ocene pri kazalnikih, kot so vlaganja podjetij v raziskave in razvoj, izdatki za tvegani kapital, inovacijska vlaganja zunaj raziskav in razvoja ter izdatki za inovacije na zaposlenega. Od leta 2016 je opazen konstanten padec, kar kaže na potencial za izboljšanje inovacijske zmogljivosti v gospodarstvu. Tudi Analiza inovativnosti GZS je pokazala, da ima le majhen odstotek podjetij določeno inovacijsko strategijo ali vzpostavljen interni inovacijski sistem.
Produktivnost in dodana vrednost v Sloveniji ne rasteta zadostno, kar je delno posledica prenizkih vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije (RRI) in tudi v zagonska podjetja.
Foto: Depositphotos
Priporočila OECD
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je izdala vrsto priporočil, namenjenih izboljšanju upravljanja in učinkovitosti sistema razvoja, raziskav in inovacij v Sloveniji.
Priporočila pokrivajo širok spekter področij, od strateškega načrtovanja do koordinacije in financiranja. Tudi SSRRI je kot prioritetno prepoznal priporočilo o ustanovitvi sekretariata za podporo Razvojnemu svetu RS in Programskemu odboru, kot ključnemu pri pripravi podatkovnih študij, ozadja raziskav in organizaciji sestankov, s poudarkom na kumulativnem učenju in izogibanju kratkoročnemu razmišljanju in političnemu vmešavanju.
OECD je v svojih priporočilih izpostavil tudi nujnost krepitve vloge Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP-ov) kot ključnih mehanizmov, ki naslavljajo potrebo po močni RRI strateški usmeritvi Slovenije.
Med prioritetnimi priporočili je tudi tisto, ki govori o strateškem in finančnem okviru upravljanja slovenskega RRI ekosistema za koherentno in učinkovito upravljanje. Ustanovitev večletnega in medresorskega finančnega okvira je ključna za zagotavljanje doslednosti, predvidljivosti in stabilnosti financiranja RRI dejavnosti.
Skupaj z ostalimi, omenjena priporočila OECD-ja predstavljajo celovit okvir za izboljšanje slovenskega sistema raziskav in inovacij. S pravilno implementacijo teh smernic lahko Slovenija okrepi svojo inovacijsko zmogljivost in se bolje uvrsti na globalnem inovacijskem zemljevidu.
Preoblikovanje slovenskega RRI ekosistema
V središču te preobrazbe je potreba po integriranem pristopu, ki združuje akademske, industrijske in vladne vire. Slovenija se zaveda, da je za uresničitev inovacijskega potenciala potrebna koherentna strategija, ki spodbuja raziskovalno odličnost, tehnološki razvoj in komercializacijo.
V začetku 2023 je bilo z novelo Zakona o Vladi ustanovljeno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, pod katerim je začela delovati prenovljena Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS). Ta naj bi imela pomembno vlogo pri učinkovitejšem upravljanju razdrobljene inovacijske dejavnosti: bila naj bi ključna pri koordinaciji in financiranju inovacijskih projektov, središče povezovanja različnih deležnikov in motor pospeševanja inovacij v državi. Vendar SSRRI med drugim opozarja na počasen napredek pri vzpostavitvi agencije, zlasti glede na zamudo pri imenovanju Inovacijskega sveta, ki je ključen za vzpostavitev inovacijske dejavnosti, natančneje skupne definicije inovacijske dejavnosti in kazalnikov uspešnosti. Med stališči SSRRI je izražena tudi zaskrbljenost nad počasnostjo in neučinkovitostjo Razvojnega sveta RS, saj ta neaktivnost ovira vzpostavitev in razvoj inovacijske dejavnosti, kar lahko povzroči zamude pri izvajanju podpornih instrumentov. Zato je nujen premislek o načinih za povečanje agilnosti in operativnosti Razvojnega sveta RS in Programskega odbora za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko politiko.
Za uresničitev inovacijskega potenciala je potrebna koherentna strategija, ki spodbuja raziskovalno odličnost, tehnološki razvoj in komercializacijo.
Potencialna priložnost za reševanje identificiranega izziva se odpira z vzpostavitvijo stičišča deležnikov na področju raziskav, razvoja in inovacij (RRI stičišča), ki naj bi postalo fizična in digitalna stična točka deležnikov RRI ekosistema ter vzpostavilo enotni sistem zbiranja podatkov in spremljanja ključnih kazalnikov za vrednotenje strategij in ukrepov na področju RRI. RRI stičišče nastaja v okviru izvajanja ukrepov Načrta za okrevanje in odpornost (NOO-ja) v sodelovanju s predstavniki države, znanstveno-raziskovalne sfere, gospodarstva in podpornega okolja.
Zaveza države, da bo za financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti namenila 1 % BDP in, prvič v zgodovini države 0,25 % za financiranje inovacijske dejavnosti, ki do sedaj ni bilo urejeno, obljublja veliko, saj je dosledno, stabilno in predvidljivo financiranje ključno za spodbujanje inovacij, podporo inovativnim podjetjem in raziskovalnim projektom, ki so gonilo gospodarske rasti.
Koraki naprej
V času, ko se Slovenija sooča z izzivi in priložnostmi svojega RRI ekosistema, je jasno, da so potrebne strateške spremembe in učinkovite rešitve. Z zavezo k izboljšanju položaja na področju raziskav, razvoja in inovacij in z nedavnimi iniciativami, kot je ustanovitev ARIS, se Slovenija podaja na pot krepitve svoje inovacijske zmogljivosti. Slednje se kaže tudi v vzpostavitvi RRI stičišča, ki predstavlja pomemben korak k enotnemu sistemu zbiranja podatkov in spremljanja ključnih kazalnikov.
Vendar pa je ključnega pomena, da se ta zaveza ne konča pri ustanovitvah in reformah, temveč se prevede v konkretne, učinkovite ukrepe in strategije, ki bodo odražale potrebe in potenciale slovenskega gospodarstva in raziskovalne sfere. Z doslednim sledenjem priporočilom OECD in drugih relevantnih institucij, vključujoč agilni pristop k izzivom in priložnostim, ki jih prinaša sodobni RRI ekosistem, se Slovenija lahko utrdi kot inovativna, dinamična in konkurenčna država.
Defragmentacija slovenskega RRI ekosistema je zapleten, a ključen proces, ki zahteva sodelovanje vseh deležnikov – predstavnikov pristojnih državnih organov, znanstveno-raziskovalne sfere, gospodarstva in organizacij podpornega okolja. Z jasno vizijo, strateškim načrtovanjem in usklajenim delovanjem ima Slovenija priložnost, da se uveljavi kot vodilna inovacijska sila v Evropi.
