Shrani za kasnejše branje.
Večina razpoložljivih kratkoročnih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je ob koncu lanskega leta izboljšala.
Darja Močnik, Analitika GZS
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od septembra krepi v vseh skupinah dejavnosti po tehnološki zahtevnosti, z izjemo decembra, ko je bil prisoten nepričakovan padec, verjetno povezan z zaključkom poslovnega leta, ko so bile povprečne cene električne energije nadpovprečno visoke. Gradbena aktivnost je v zadnjem četrtletju nekoliko popustila po močnem predhodnem četrtletju. Vse storitvene dejavnosti so beležile ponovno rast v zadnjem četrtletju lanskega leta, predvsem IKT in gostinstvo. Rast delovno aktivnih se je v zadnjem četrtletju umirila, brezposelnih je bilo decembra 2023 skoraj za desetino manj kot leto prej, pomanjkanje delovne sile je ostalo prisotno, vendar je bilo nekoliko manj izrazito kot v predhodnih četrtletjih.
PMI v območju evra se približuje točki rasti
Kazalniki razpoloženja v območju evra počasi naraščajo, iz sicer relativno nizkih ravni, ki so posledica padca novih naročil kot tudi znižanja cen. Sestavljeni PMI v območju evra se je v februarju dvignil na osemmesečno najvišjo vrednost (s 47,9 na 48,9). Razlika med proizvodnjo in storitvami ostaja prisotna, pri čemer se je v proizvodnji v 2023 znižal presežek zalog, medtem ko se storitvena dejavnost krepi na podlagi povpraševanja potrošnikov. K izboljšanju agregatne aktivnosti je prispeval dvig razpoloženja v storitvah po sedmih zaporednih mesečnih krčenjih aktivnosti (rast z 48,4 na 50), medtem ko je narasel pesimizem v proizvodnji (s 46,6 na 46,1). Indeks tekoče proizvodnje v industriji ostaja nizek, pri čemer se je pesimizem še nekoliko povečal (s 46,6 na 46,2) in je bil najvišji v zadnjih 9 mesecih. Naklonjenost zaposlovanju je drugi mesec zapored nekoliko porasla. Rast vhodnih cen je bila najvišja po maju 2023, kar je vplivalo na četrto zaporedno mesečno pospešitev rasti prodajnih cen. Še zlasti je izstopal porast prodajnih cen v storitvenem sektorju, ki je bil najvišji v zadnjih 9 mesecih, medtem ko se je deseto zaporedno mesečno znižanje prodajnih cen pri proizvajalcih še nekoliko pospešilo.
V zadnjem četrtletju storitvene dejavnosti najbolj prispevale k rasti delovno aktivnih oseb
V zadnjem četrtletju 2023 je bilo v Sloveniji približno 939,1 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega nekaj več kot 837,5 tisoč zaposlenih in približno 101,7 tisoč samozaposlenih. Glede na predhodno četrtletje se je njihovo število povečalo za 6,4 tisoč (+0,7 %) po 1,5 tisoč manj delovno aktivnih v predhodni četrtletni primerjavi. Število zaposlenih se je povečalo za 5,6 tisoč delovno aktivnih, samostojnih podjetnikov za 846 (+0,8 %). Med področji dejavnosti nekoliko izstopa 2,2-odstotna rast (1,7 tisoč oseb več) števila v izobraževanju, ki je bila zmanjšana v predhodnem četrtletju za slabih tisoč oseb, ob končevanju šolskega leta. Večji porast delovno aktivnih oseb glede na predhodno četrtletje je bil tudi v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+1.243 oseb; +2 %), zdravstvu in socialnem varstvu (+929 oseb; +1,3 %), trgovini (770 oseb; +0,7 %), gradbeništvu (+649 oseb; +0,9 %), predelovalnih dejavnostih (+524 oseb; +0,2 %). Med predelovalnimi dejavnostmi so število zaposlenih najbolj povečali proizvajalci farmacevtskih surovin in preparatov, v popravilu in montaži strojev in naprav ter v proizvodnji drugih strojev in naprav (skupaj +754 oseb). Na drugi strani pa so najbolj zmanjšali število delovno aktivnih oseb v proizvodnji kovin, električnih naprav, obdelavi in predelavi lesa (skupaj -344 oseb). Med področji dejavnosti je pet dejavnosti beležilo zmanjšanje (skupaj za 428 delovno aktivnih), najbolj v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (329 oseb oz. za 1 %), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 115 oseb), kmetijstvu, lovu, gozdarstvu (za 113 oseb). V obdobju enega leta (glede na december 2022) je bilo število delovno aktivnih decembra 2023 višje za šest tisoč. Število delovno aktivnih se je decembra medletno znižalo v šestih SKD dejavnostih in povečalo v štirinajstih.
Povpraševanje po delovni sili se je lani v zadnjem četrtletju nekoliko umirilo
V 4. četrtletju 2023 je bilo v Sloveniji skupaj razpisanih 21,3 tisoč prostih delovnih mest, kar je bilo za 4 % (900 delovnih mest) manj (desezonirano), kot jih je bilo v 3. četrtletju. Število slednjih se po doseženem vrhu v 2. četrtletju 2022 postopoma zmanjšuje in je na koncu leta doseglo najmanjše število po 2. četrtletju 2021, kar nakazuje na nekoliko manjše težave pri iskanju delovne sile, saj je število zasedenih delovnih mest poraslo (+3,2 tisoč) najbolj po zadnjem četrtletju 2022. Do zmanjšanja razpoložljivih prostih delovnih mest je v 4. četrtletju prišlo v dveh tretjinah dejavnosti. Največ prostih delovnih mest je bilo po 1. četrtletju 2023 ponovno v predelovalnih dejavnostih (4,7 tisoč; +350 glede na 3. četrtletje 2023), kjer pa se je vseeno obseg zasedenih delovnih mest drugo četrtletje zapored skrčil in bil najmanjši po 1. četrtletju 2021. To kumulativno pomeni stagnacijo rasti povpraševanja po delovni sili. Sledi gradbeništvo (4,5 tisoč; +37), kjer so bili ob drugem zaporednem zmanjšanju števila zasedenih delovnih mest ponovno naklonjeni iskanju dodatne delovne sile.
Padec števila prostih delovnih mest v trgovini (-350) odraža predvsem uspešno povečanje števila zasedenih delovnih mest (+850). Nadaljevali pa so se negativni trendi v drugih poslovnih dejavnostih, kjer so ob tretjem zaporednem četrtletnem zmanjšanju števila zasedenih delovnih mest, ki jih je bilo najmanj po 2. četrtletju 2015, prav tako zmanjšali število prostih delovnih mest.
Prihodek v prometu in skladiščenju za rastjo v zadnjem četrtletju 2023
V tržnih storitvah1 je prihodek v 4. četrtletju (+1,4 %) in v 3. četrtletju 2023 (+1,9 %) porasel po 0,7-odstotnem zmanjšanju v 2. četrtletju. V zadnjem četrtletju 2023 je med dejavnostmi relativno najbolj porasel prihodek v gostinstvu (+4,7 %), kar je bilo še nekoliko več kot v 3. četrtletju (+5,4 %). Tako so v celotnem letu 2023 v gostinstvu zabeležili skoraj 20-odstotno nominalno rast prihodka. Večjo rast glede na predhodno četrtletje so v zadnjem četrtletju 2023 beležile IKT dejavnosti (+3,4 %), ki so v celotnem letu 2023 zabeležile 10,7-odstotno rast prihodka v primerjavi z letom 2022. Znotraj IKT dejavnosti so četrtletno rast beležile predvsem druge informacijske dejavnosti (+6,4 %) ter računalniško programiranje in svetovanje (+3,9 %), medtem ko se je v dejavnosti v zvezi s filmi in video zvočnimi zapisi prihodek zmanjšal za desetino. Najnižjo četrtletno rast prihodka so beležili v drugih raznovrstnih dejavnostih v 3. četrtletju (+1,4 %), v zadnjem četrtletju pa se je rast ponovno okrepila za 1,9 %. V zadnjem četrtletju je znotraj teh dejavnosti najvišjo rast beležila dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj (+23 %) ter pisarniške in spremljajoče poslovne dejavnosti (+4,5 %), medtem ko se je prihodek v zaposlitvenih dejavnostih in dajanju v najem in zakup znižal za dobrih 3 %. Sicer pa so druge raznovrstne poslovne dejavnosti v celem letu 2023 zabeležile za petino višje nominalne prihodke kot leto prej. V dejavnosti poslovanja z nepremičninami so po dveh četrtletjih krčenja prihodka (v 2. in 3. za okoli 5 %) ti v 4. četrtletju porasli za 2,7 %. V celotnem letu 2023 so porasli za dobro desetino, predvsem zaradi močne rasti v 1. četrtletju. V dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer se je v prvih treh četrtletjih prihodek simbolično znižal, je v zadnjem četrtletju porasel za 1,3 %, ob višji rasti v pošti in kurirski dejavnosti za 2,3 % ter rasti kopenskega prometa (+1,1 %). V celem letu 2023 so v dejavnosti prometa in skladiščenja zabeležili polodstotno rast nominalnega prihodka glede na leto 2022.
V zadnjem četrtletju 2023 najnižja rast cen storitev v dveh letih
Cene storitev pri proizvajalcih v Sloveniji so v 4. četrtletju porasle za 0,4 % glede na predhodno četrtletje, kar predstavlja najnižjo rast cen po zadnjem četrtletju 2021 in nakazuje na postopno umirjanje stroškovnih pritiskov v storitvenem sektorju. Med posameznimi področji dejavnosti so se cene glede na predhodno četrtletje najbolj dvignile v IKT dejavnostih (+1,8 %) ter v prometu in skladiščenju (+1,5 %). Znotraj zadnjih je bila rast najizrazitejša na segmentu vodnega prometa (rast za tri petine), še zlasti v pomorskem tovornem prometu, kjer je prišlo do ponovne rasti cen po petih zaporednih četrtletnih padcih. K temu so po naši oceni ob napetostih v Rdečem morju prispevala dražja zavarovanja in višji operativni stroški zaradi daljše poti prevoza po oceanu iz Azije. V gostinstvu so se cene znižale za 3,7 %, predvsem zaradi padca cen v nastanitvenih dejavnostih (za 11,8 %), kar je deloma sezonskega značaja zaradi popustov ob koncu leta, vendar je bil padec kljub ugodnim turističnim tokovom presenetljivo visok. Padec je bil tako največji po zadnjem četrtletju 2021, ko so cene upadle za 4,8 % v gostinstvu in za šestino v nastanitvenih dejavnostih, pri čemer je bil padec v dejavnosti hotelov celo izrazitejši (-13,5 % v zadnjem četrtletju 2023; -11,2 % v zadnjem četrtletju 2021). V strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih so cene storitev zmerno porasle (+0,4 %), minimalna rast je bila dosežena v poslovanju z nepremičninami (+0,1 %). Padec je bil medtem zaznan zgolj v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (-2,1 %), predvsem zaradi padca pri dajanju motornih vozil v najem in zakup (-10 %) ter v dejavnosti potovalnih agencij (-5,7 %).
Krčenje stanovanjske gradnje v drugi polovici leta 2023
Na četrtletni ravni se je vrednost gradbenih del najbolj pospešila v 2. četrtletju 2023 (za petino) zaradi močne rasti tako v specialnih gradbenih delih kot v gradnji inženirskih objektov (za okoli tretjino). V zadnjem četrtletju 2023 je bila vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji višja za 4,3 % v primerjavi s tretjim, ko je beležila podobno rast. K rasti v zadnjem četrtletju je prispevala rast v gradnji inženirskih objektov (+6,1 %), nestanovanjskih stavb (4,2 %) ter v gradnji stanovanjskih stavb (+1,2 %). V letu 2023 se je realen obseg gradbenih del v Sloveniji v primerjavi s predhodnim letom povečal za slabo petino (nominalno pa za četrtino), kar je bilo predvsem posledica visoke rasti specializiranih gradbenih del (realno za slabo tretjino), pri nestanovanjskih stavbah (rast za četrtino) in gradnji inženirskih objektov (rast za petino). Obseg gradnje v stanovanjskih stavbah je v drugem polletju lani upadel za 6 %.
Obseg industrijske proizvodnje v zadnjem četrtletju višji
Obseg industrijske proizvodnje je v zadnjem četrtletju 2023 porasel (+1,8 %), in sicer najbolj v zadnjih dveh letih, s čimer so vidni prvi znaki okrevanja proizvodnje po sicer visokem padcu v 3. četrtletju (-5,4 %). Na porast industrijske proizvodnje v zadnjem četrtletju 2023 je nakazovala 2-odstotna rast porabe električne energije med poslovnimi subjekti (+2 %) in v predelovalni dejavnosti (+1,3 %). Pogled na dinamiko po oddelkih (dvoštevilčna dejavnost) razkriva, da je bil padec proizvodnje v zadnjem četrtletju 2023 glede na predhodno četrtletje največji v proizvodnji drugih vozil in plovil (-42 %), predvsem zaradi velike rasti v predhodnem četrtletju in v proizvodnji pijač (-6 %). V ostalih oddelkih predelovalnih dejavnosti se je proizvodnja v zadnjem četrtletju povečala. Največji porast so beležili v proizvodnji oblačil (+21 %), obdelavi in predelavi izdelkov iz lesa (+21 %), računalniških in elektronskih izdelkov (+17 %), pohištva in drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (+16 %). V letu 2023 je bil skupen obseg industrijske proizvodnje za 5,3 % nižji kot v 2022. Nižji je bil tako v predelovalnih dejavnostih (-4 %), ki predstavljajo okoli 92 % celotne industrijske proizvodnje, še zlasti pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za tretjino) ter v rudarstvu (za šestino). Leta 2023 je bil skupni prihodek od prodaje v industriji za 1,1 % manjši kot leto prej. V rudarstvu je prihodek porasel za petino, v predelovalnih dejavnostih se je zmanjšal za 1,3 %.
Obseg novih naročil v predelovalnih dejavnostih se je nekoliko izboljšal
V predelovalnih dejavnostih se je ocena izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti v 1. četrtletju 2024 znižala na 80,1 %, kar je najmanj po 3. četrtletju 2023. Na drugi strani za 14 o. t. neto več proizvodnih podjetij ocenjuje, da ima previsoke proizvodne zmogljivosti, kar ni obetavno za rast prihodnjih investicij. Ocena konkurenčnega položaja na domačem trgu se je nekoliko izboljšala (+2 o. t. na -5 o. t.) na podobno raven, kot je bila med 3. četrtletjem 2022 in 3. četrtletjem 2023. Ocena konkurenčnega položaja na trgih EU in trgih izven EU se je nekoliko poslabšala (-2 o. t. in -3 o. t.), na najnižjo neto vrednost po 2. četrtletju 2020. Indikator obsega novih naročil se je nekoliko izboljšal (+3 o. t.), na isto vrednost kot ob 3. četrtletju 2023.
1 Promet in skladiščenje, gostinstvo, informacijske in komunikacijske dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti
