Shrani za kasnejše branje.
Pri obravnavi prihodnosti kadrov so spretnosti in kompetence v zadnjem času postale pomembnejše od znanj. Če želi Slovenija dvigniti konkurenčnost svojega gospodarstva in dodano vrednost na zaposlenega, mora spremljati trende delovne sile prihodnosti in jim slediti.
Ines Vlahović in Mateja Pucihar Baebler, GZS – Združenje za informatiko in telekomunikacije
McKinsey & Company v več člankih izpostavlja, da postajajo spretnosti vse bolj ključne zaradi tehnoloških in avtomatizacijskih sprememb ter vpliva pandemije covida-19. Poudarek je na štirih vrstah spretnosti: kognitivnih, digitalnih, medosebnih in veščinah samovodenja. Na osnovi raziskav so zaznali, da so zaposleni najslabši v uporabi digitalnih veščin, kot so uporaba in razvoj programske opreme ter razumevanje digitalnih sistemov, kot tudi v kognitivnih skupinah veščin, kot so komunikacija in načrtovanje ter načini dela. Organizacijam se pri upravljanju talentov priporoča, da sprejmejo strategijo, ki temelji na spretnostih. V strategijo je treba vključiti opredelitev potrebnih spretnosti za vsako vlogo, oceno spretnosti trenutnih in potencialnih delavcev ter razvoj spretnosti prek programov učenja.
Publikacija »Poročilo o prihodnosti dela 2023« Svetovnega gospodarskega foruma raziskuje napovedi, kako se bodo zaposlitve in spretnosti razvijale v naslednjih petih letih. Pričakuje se pospešeno uvajanje tehnologije, saj bo do leta 2028 kar 97 % podjetij povečalo svojo uporabo avtomatizacije, umetne inteligence, računalništva v oblaku in drugih novih tehnologij. Poročilo napoveduje, da bo do leta 2025 kar 50 % delavcev potrebovalo nadgradnjo znanja, da bodo sledili hitrem napredku tehnologije.
Do 2030 cilj izboljšati osnovno digitalno pismenost
Tudi Evropska unija je zaznala potrebe na področju digitalizacije in spretnosti. V okviru Evropskega digitalnega kompasa so postavljeni cilji za znanja in spretnosti do leta 2030, ki vključujejo povečanje strokovnjakov s področja IKT na 20 milijonov, večjo uravnoteženost spolov in izboljšanje osnovne digitalne pismenosti vsaj 80 % prebivalstva.
EU finančno podpira različne projekte s področja veščin, na primer projekt Data Space for Skills (DS4Skills), pri katerem sodeluje tudi ZIT. V okviru načrta, s katerim želi Evropska komisija ustvariti skupne evropske podatkovne prostore za različna področja, se projekt DS4Skills osredotoča na vzpostavitev podatkovnega prostora za znanja in spretnosti. Cilj projekta predstavlja pripravljalno aktivnost za postavitev podatkovnega prostora. Zasnovan bo tako, da bo osredotočen na posameznika, mu zagotavljal popoln nadzor nad lastnimi podatki ter nudil personalizirane storitve za vseživljenjsko učenje. Omogočal bo povezovanje razpoložljivih posameznikov z veščinami ter zahtevami delovnih mest in trga. V okviru podatkovnega prostora za znanje in spretnosti bodo organizacije lahko prepoznale ključne veščine za prihodnost, razvile ustrezne izobraževalne programe, napovedovale potrebe po zaposlitvi ter odpravljale pomanjkljivosti veščin. Hkrati bo pomagal pri napovedovanju prihodnosti veščin ter potreb po učenju in usposabljanju.
Podatkovni prostor bo prinesel izboljšanje učinkovitosti, povečanje raznolikosti in vključenosti, agilnosti in odpornosti ter zmanjšanje stroškov in tveganj.
Strategija Digitalne Slovenije 2030 upošteva digitalne cilje Evropske unije. Do leta 2030 želimo povečati delež zaposlenih strokovnjakov za IKT s 4,8 % (2021) na 10 % med vsemi zaposlenimi.
Verjetnost, da bo organizacija ocenila, da bo spretnost v letu 2023 ključna za njene delavce, v primerjavi z verjetnostjo, da bo ta spretnost v naslednjih 5 letih del izpopolnjevanj.(Vir: Poročilo o prihodnosti dela 2023, 2023, Svetovni ekonomski forum)
Naložbe v digitalne tehnologije in stalno izobraževanje
Digitalizacija je ključna spodbujevalka višje produktivnosti, konkurenčnosti, odpornosti na krize pa tudi zelenega prehoda oz. trajnostnega poslovanja. Za dvig digitalne zrelosti podjetij sta ključna dva elementa – naložbe v digitalne tehnologije in stalno izobraževanje (vseh) zaposlenih za digitalne kompetence. Po podatkih UMAR-jevega Poročila o produktivnosti za leto 2022 pa žal kaže, da se kar 63 % slovenskih podjetij ne odloči za uporabo umetne inteligence zaradi pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja v podjetju. A prihod jezikovnih modelov (ChatGPT, Bard itd.), ki delujejo s pomočjo umetne inteligence, je pokazal, da nam lahko umetna inteligenca pomaga pri vsakodnevnih opravilih in ni nujno, da jo uporabljamo le pri visokotehnoloških storitvah.
Na ZIT trenutne in prihajajoče potrebe po profilih preverjamo na področju programskega inženirstva in umetne inteligence1. Na področju programskega inženirstva so to profili DevOps inženirji, razvijalec programske opreme; Java razvijalec. Na področju umetne inteligence so to podatkovni znanstvenik, inženir strojnega učenja, podatkovni inženir.
Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIH) je letos že tretjič zapored izvedlo raziskavo potreb po kadrih na področju digitalnih profilov v slovenskih organizacijah in pripravilo poročilo »Napovedovanje potreb po kadrih na področju digitalnih profilov«.2 Letos je 54 % sodelujočih organizacij ocenilo, da se bodo potrebe po IKT strokovnjakih ali drugih digitalnih profilih v njihovem podjetju povečale za 50 do 100 %. Podjetja napovedujejo, da bodo v naslednjem letu najbolj zaposlovala specialiste za digitalno transformacijo, vodje kibernetske varnosti in razvijalce.
Podjetja se lahko lotijo načrtovanja izobraževanj za digitalne profile na podlagi poročila, ki ga prejmejo po uporabi brezplačnega orodja za samoocenjevanje digitalnih kompetenc in znanj, ki ga nudi DIH. Z njim lahko svoje znanje s področja digitalnih kompetenc in znanj preverijo tisti zaposleni, katerih vloge predstavljajo gonilno silo digitalne preobrazbe v podjetjih: projektni vodja, vodja proizvodnje, vodja prodaje, vodja kadrovske službe, vodja trženja, vodja informatike, izvršni direktor. Zaposleni prejmejo poročilo in načrt usposabljanja za obdobje naslednjih pet let, ki jim omogoča sistematično nadgradnjo digitalnih kompetenc in znanj.
Na GZS se zavedamo, da aktivna delovna sila predstavlja velik potencial (in hkrati nujnost) z vidika nadgradnje znanja in prekvalifikacij – tudi na tista področja, pri katerih prihaja do hitrih sprememb. Zaposleni z zelo dobrimi digitalnimi spretnostmi, ki so samozavestni pri uporabi naprednih digitalnih tehnologij, bodo ključni ne samo za dvig produktivnosti, ampak bodo tudi nosilci inovativnih procesov v digitalni transformaciji gospodarstva. Zato v prihodnje načrtujemo pripravo Digitalne akademije GZS, s katero želimo dvigniti digitalne kompetence vseh zaposlenih (in s tem slediti ciljem Digitalne Slovenije 2030) in v gospodarstvu dvigniti zavedanje, da je znanje naložba in ne strošek.
Pristop, ki temelji na spretnostih, lahko podjetjem pomaga izboljšati njihovo uspešnost, odpornost in agilnost, hkrati pa povečati zavzetost zaposlenih, zadržanje kadrov in raznolikost.
1 V sklopu Erasmus+ projektov European Software Skills Alliance (ESSA) in ARtificial Skills Allicance (ARISA).
2 https://dihslovenia.si/, zavihek Baza znanja – Strokovna gradiva.
Priporočajo naslednje ključne ukrepe:
- na področju izobraževalnih sistemov osredotočenje na veščine;
- na področju usposabljanja odraslih vključitev vseh ključnih veščin;
- zagotavljanje dostopnosti vseživljenjskega izobraževanja.