Shrani za kasnejše branje.
Slovenija nujno potrebuje učinkovitejši, preglednejši in digitalno podprt sistem okoljskih presoj.
Andreja Čerče, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, GZS
Postopki presoj vplivov na okolje in pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj v Sloveniji so že dalj časa zaznamovani z dolgotrajnostjo, nepreglednostjo in neenotno prakso. V številnih primerih trajajo več let, kar investitorjem povzroča visoke stroške, pravno negotovost in pogosto zahteva ponavljajoče se dopolnitve dokumentacije. Pomanjkanje jasnih pravil, neusklajenost med organi, omejene kadrovske kapacitete ter odsotnost sodobnih digitalnih rešitev dodatno podaljšujejo postopke. Posledice so resne: zaviranje investicij, oteženo izvajanje zelenega prehoda, izguba konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in slabše črpanje evropskih sredstev. V času, ko evropski strateški cilji zahtevajo hitro implementacijo trajnostnih projektov, Slovenija nujno potrebuje učinkovitejši, preglednejši in digitalno podprt sistem okoljskih presoj, ki bo zagotavljal predvidljivost in pravno varnost.
Evropska komisija (EK) je konec leta 2025 kot odgovor na podobne izzive v celotni EU predstavila predlog Uredbe COM(2025)984 o pospešitvi okoljskih presoj (v nadaljevanju: Predlog uredbe) v okviru okoljskega omnibusa. Nepredvidljive časovnice in administrativne ovire so doslej povzročale visoke stroške, pravno negotovost ter izgubo konkurenčnosti evropskega gospodarstva, kar je še posebej kritično v kontekstu globalnih geopolitičnih pritiskov in nujnosti hitre dekarbonizacije.
Predlog uredbe zasleduje več ciljev: poenostavitev in standardizacijo postopkov okoljskih presoj v vseh državah članicah, vzpostavitev enotne kontaktne točke (SPOC) za vlagatelje, uvedbo obveznih rokov za posamezne faze postopka ter digitalizacijo z interoperabilnimi sistemi, ki omogočajo elektronsko oddajo dokumentov, javno dostopnost podatkov in povezljivost z evropskimi digitalnimi identitetami. S tem želi EK doseči večjo pravno varnost, zmanjšati administrativna bremena (ocenjeni prihranki znašajo več sto milijonov evrov letno), zagotoviti hitrejšo realizacijo strateških projektov na področju obnovljivih virov, energetske infrastrukture in krožnega gospodarstva, pri tem pa ohraniti visoko raven varstva okolja.
Predlog uredbe je zasnovan kot instrument za krepitev konkurenčnosti EU, podporo zelenemu in digitalnemu prehodu ter zagotavljanje trajnostnega razvoja. Ob tem ohranja temeljna načela okoljske politike – previdnost, participacijo javnosti in transparentnost – ter uvaja procesne varovalke, ki preprečujejo zlorabe pravic in zavlačevanje postopkov. Cilj EK je ustvariti enoten, predvidljiv in digitalno podprt okvir, ki bo omogočil hitrejše investicije, večjo odpornost evropskega gospodarstva in dosego podnebnih ciljev do leta 2050.
Opozorila Gospodarske zbornice Slovenije državi so bila pravočasna, a žal preslišana
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že od konca leta 2021, še posebej pa v letih 2024 in 2025 aktivno opozarjala na pomanjkljivosti področne zakonodaje in ponudila rešitve, ki bi pomembno vplivale k izboljšanju stanja na področju okoljskih presoj in izdaje okoljevarstvenih dovoljenj.
Strokovni posvet z naslovom »Zakaj prihaja do velikih težav pri izvedbah presoj vplivov na okolje in izdajanju integralnih gradbenih dovoljenj pri gradbenih investicijah?«, ki je potekal 29. septembra 2025 na GZS v organizaciji Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, je izpostavil nujnost celovite sistemske reforme na področju okoljskih presoj in dovoljenj. Udeleženci so poudarili, da so postopki dolgotrajni, nepregledni in pogosto neenotni, kar zavira investicije, zeleni prehod in črpanje evropskih sredstev. Razprava je pokazala, da je potrebna sprememba zakonodaje, organizacije, kadrovskih kapacitet in digitalne infrastrukture.
Med ključnimi predlogi, izpostavljenimi na posvetu so bili:
- jasno definiranje vsebine vlog in prilog v podzakonskih aktih ter določitev fiksnih rokov za odločanje, skupaj z uvedbo načela molčeče odobritve v primerih, kjer to ne posega v obvezne javne razgrnitve;
- predlagana je bila nadgradnja instituta predhodne informacije z vključitvijo scopinga in možnostjo posvetovalne konference vseh deležnikov, kar bi omogočilo zgodnje usklajevanje zahtev;
- udeleženci so opozorili na potrebo po licenciranju pripravljavcev strokovnih podlag in prevzemu odgovornosti za kakovost poročil, kar bi razbremenilo uradnike ter zagotovilo enotno prakso;
- posebej je bila izpostavljena ponovna uvedba instituta prijave spremembe in standardizacija vsebine poročil, kar bi povečalo predvidljivost postopkov.
Razprava je poudarila tudi nujnost združitve postopkov pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja z okoljevarstvenimi dovoljenji v enoten, digitalno podprt »one-stop-shop« pristop, ki ga predpisujejo nove evropske uredbe, kot sta Uredba o industriji neto ničelnih emisij (Net-Zero Industry Act – NZIA) in Uredba o kritičnih surovinah (Critical Raw Materials Act – CRMA). Digitalizacija je bila prepoznana kot temeljna rešitev: vzpostaviti je potrebno enotno platformo za oddajo vlog, povezati podatkovne baze in omogočiti javni vpogled v dokumente ter status zadev. Poleg tega je bila izpostavljena potreba po kadrovskih okrepitvah, stalnem izobraževalnem sistemu in mentorstvu, ki bi omogočili prenos znanja iz izkušenih strokovnjakov na mlajše kadre. Predlagana je bila tudi uvedba medresorskih komisij in skrbnikov zadev ter vzpostavitev interne revizije postopkov za sprotno prepoznavanje anomalij.
Sklep posveta je bil enoten: pristojna ministrstva morajo čim prej vključiti predlagane rešitve v zakonodajo in prakso, saj so spremembe nujne za zagotovitev hitrih, preglednih in predvidljivih postopkov, ki bodo omogočili učinkovito investicijsko okolje, zeleni prehod in uspešno črpanje evropskih sredstev. Le tako bo mogoče zagotoviti konkurenčnost gospodarstva in trajnostni razvoj družbe.
Foto: arhiv ZGIGM
Bistvena izhodišča za oblikovanje vsebine Predloga Uredbe
Za lažje razumevanje kompleksne vsebine okoljskih presoj je potrebno najprej pojasniti nekaj bistvenih izhodišč, na katerih so »zgrajeni« posamezni predlogi, zapisani v Predlogu uredbe:
- Predlog uredbe se uporablja za presojanje vplivov na okolje in pregled načrtov, programov in projektov, ki spadajo v področje uporabe petih direktiv in sicer: Okvirne direktive o vodah (2000/60/ES), Direktive o strateški presoji vplivov na okolje (SEA) (2001/42/ES), Direktive o pticah (2009/147/ES), Direktive o presoji vplivov na okolje (EIA) (2011/92/EU) in Direktive o habitatih (92/43/EGS);
- Predlog uredbe je skladen z obstoječim okoljskim pravnim okvirom; kot že navedeno zajema okoljske presoje v skladu z direktivami pod točko 1, hkrati pa predlog uredbe dopolnjuje te direktive in bo zagotovil skladen in koherenten splošni pravni okvir za okoljske presoje;
- Predlog uredbe je skladen tudi z zakonodajnimi akti, sprejetimi v zadnjih letih z namenom pospešitve postopka izdajanja dovoljenj v nekaterih strateških gospodarskih sektorjih (Direktiva o obnovljivih virih energije (REDIII), Uredba o industriji z neto ničelnimi emisijami (NZIA), Uredba o kritičnih surovinah (CRMA) – dodatna zakonodaja, o kateri se pogajajo evropski zakonodajalci (Evropski parlament in Svet EU) pa se nanaša na predlog Uredbe o kritičnih zdravilih (Critical Medicines Act) in predlog Uredbe o pospešitvi dovoljenj za projekte obrambne pripravljenosti (Defence Readiness Omnibus );
- Predlog uredbe je skladen s politično prednostno nalogo za bolj krožno in odporno gospodarstvo, ki je bila napovedana v političnih smernicah za Komisijo za obdobje 2024–2029 (EK namerava predložiti predlog zakona o krožnem gospodarstvu, ki bo vzpostavil enotni trg za sekundarne surovine, povečal ponudbo visokokakovostnih recikliranih materialov in spodbudil povpraševanje po teh materialih). Cilj politike je, da do leta 2030 postane EU svetovna vodilna sila na področju krožnega gospodarstva.
Pred objavo Predloga uredbe kot dela Okoljskega omnibusa, so bile izvedene ex-post ocene in posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ter izdelana ocena vpliva.
Preverjanje ustreznosti obstoječe zakonodaje je potekalo na osnovi pregleda poročil v letu 2025 glede izvajanja ciljev direktive EIA in SEA (okoljske ocene), ter na preverjanju ustreznosti izvajanja direktiv o habitatih in pticah ter okvirne direktive o vodah s priporočilom za poenostavitev postopkov ocenjevanja in okoljske presoje, da se izboljša učinkovitost, zagotovi doslednost in zmanjšajo stroški.
V letu 2025 so potekali dialogi o izvajanju v zvezi z okoljskimi ocenami in izdajanjem dovoljenj ter v zvezi z izdajanjem dovoljenj za projekte obnovljive energije in z njimi povezano infrastrukturo. Zbranih je bilo več različnih zainteresiranih strani, vključno s podjetji in industrijo, civilno družbo, javnimi organi, pravno stroko, izvajalci okoljskih presoj ter inženiring podjetij.
Večina teh zainteresiranih strani je izpostavila izzive v zvezi z učinkovitostjo, trajanjem in digitalizacijo okoljskih presoj. Mnoge od teh zainteresiranih strani pa so izrazile zaskrbljenost v zvezi z vključevanjem javnosti, sodnimi spori, pravno varnostjo, pomanjkanjem usklajevanja med organi ter pomanjkanjem znanja in virov.
Zaradi vsega navedenega je bilo potrebno zagotoviti, da se v vseh 27 državah članicah vzpostavijo enotni usklajeni in/ali skupni postopki, ki temeljijo tudi na čezmejni naravi teh postopkov, in da se v celotni EU uporabljajo minimalni roki za različne faze postopkov ocenjevanja.
Za zagotovitev izvajanje je nujno vzpostaviti okvir, ki to omogoča, kot so določbe o znanju, usposabljanju in digitalizaciji
Določbe o postopkih, ki jih ureja Predlog uredbe, ne zahtevajo prenosa v nacionalni pravni red in se uporabljajo neposredno.
Kakšna je vsebina Predloga uredbe?
Predlog uredbe uvaja več ključnih novosti in vsebuje definicije treh zelo pomembnih pojmov, ki se nanašajo na izvedbo presoj. Utemeljena ugotovitev predstavlja mnenje ali odločitev pristojnega organa, ki opredeljuje zaključke preveritve okoljskih učinkov projekta. Pristojni organ bo določil obseg okoljskih podatkov tako po obsegu kot tudi glede zahtevane vsebinske podrobnosti. S predhodnim postopkom, pa bo pristojni organ ugotovil, ali so okoljski vplivi projekta tako občutni, da je potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje (PVO).
Države članice bodo morale v šestih mesecih od začetka veljavnosti Predloga uredbe vzpostaviti enotno kontaktno točko (SPOC), ki bo edini naslov za vlagatelje v vseh postopkih okoljskih presoj. Ta točka bo koordinirala vse sektorske presoje, zagotavljala informacije o popolnosti vlog in usklajevala roke. Uredba predvideva tudi poenostavitev postopkov z uvedbo skupnih ali usklajenih presoj v primerih, ko narava projekta zahteva izvajanje obveznosti po več direktivah, ter določa obvezne roke za posamezne faze postopka (screening (pregled nameravanega posega glede potrebe po izvedbi PVO), scoping (določitev obsega in vsebine presoje), javno posvetovanje, izdaja utemeljene ugotovitve). Posebno pozornost namenja digitalizaciji. V 12 mesecih od začetka veljavnosti mora biti vzpostavljen centralni portal na osnovi GIS1, ki bo omogočal elektronsko oddajo vlog, javno dostopnost poročil, podatkov in odločb. V 24 mesecih od začetka veljavnosti pa mora biti sistem v celoti digitaliziran in interoperabilen, vključno z načelom »enkratnega vnosa« ter povezljivostjo z evropsko denarnico digitalne identitete za posameznike in podjetja, kar bo omogočalo varno čezmejno izmenjavo podatkov in avtomatizirano preverjanje popolnosti. Predlog uredbe omejuje možnost navajanja novih argumentov v sodnih postopkih, kadar bi jih bilo mogoče navesti že v upravni fazi, s čimer preprečuje zlorabe in zavlačevanja. Za strateške projekte Predlog uredbe predvideva dodatna orodja, kot so status prevladujočega javnega interesa, možnost molčeče odobritve v vmesnih korakih, ki je predlagana za strateške projekte v okviru »pospeševalnega toolboxa2«, ne pa tudi kot splošni mehanizem za vse postopke, in pospešeno reševanje sporov.
Države članice morajo uveljaviti ustrezne mehanizme za koordinacijo in sodelovanje različnih pristojnih organov tako na strateškem kot tudi projektnem nivoju. Predlog je posebej jasen glede združevanja postopkov, kadar isti plan, program ali projekt sproži obveznosti po več direktivah. Vzpostavi se usklajen ali skupen postopek, ki združi scoping za SEA in EIA v enoten postopek, hkrati omogoči sočasno pripravo okoljskega poročila in poročila o vplivih (sinhronizirano odločanje) ter izvede paralelna posvetovanja tako z organi so-odločevalci kot z javnostjo. S tem se odpravi dosedanje zaporedje, ki je ustvarjalo zamike, ter omogoči sinhronizirano izdajo sklepnih aktov. Sodelovanje se omogoči zainteresirani javnosti v zgodnji fazi, v času poziva so-odločevalcev k podajanju mnenj oziroma predlogov.
V sklopu poenostavitev Predlog uredbe dopušča tudi ponovno uporabo podatkov, in sicer do pet let starih, če se vmesne okoljske razmere niso bistveno spremenile in ne obstajajo novejši, bolj ustrezni viri. To je za vlagatelje ključno, saj preprečuje podvajanje meritev in analiz.
Ker so roki osrednja vzvodna sila učinkovitosti, so v Predlogu uredbe jasno določeni roki tako za projekte (EIA) kot za plane (SEA), roki, ki se uporabijo v primeru združevanja postopkov SEA in EIA, ter roki, ki se uporabijo v posamezni področni zakonodaji (lex specialis). Predlog uredbe tudi omejuje število dodatnih dopolnitev ter definira okoliščine, v katerih je mogoče podaljševanje rokov (v izjemnih primerih) za največ 30 dni z obrazložitvijo razlogov in predvidenim rokom za sklepno ugotovitev.
Glede varstva zavarovanih vrst Predlog uredbe jasno določa, da se občasna škoda ali motnja pri gradnji, obratovanju ali razgradnji ne šteje za »namerno«, če projekt verodostojno vgradi ustrezne in sorazmerne »ublažitvene« ukrepe, uporabi najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) ter zagotovi spremljanje in prilagajanje ukrepov tako, da ne nastanejo znatni škodljivi učinki na populacije prizadetih vrst.
Digitalizacija je hrbtenica izvedbe
Države bodo morale omogočiti polno interoperabilnost in načelo enkratnega vnosa, čezmejno izmenjavo podatkov ter povezljivost z evropsko denarnico digitalne identitete za pravne in fizične osebe v 24 mesecih od uveljavitve Uredbe. Že pri pripravi predlogov za spremembo ZVO-3 je GZS opozorila na neambiciozen prehodni rok za vzpostavitev digitalizacije postopkov izdaje dovoljenj (kar je bistveno manj od popolne interoperabilnosti in digitalne povezljivosti s preostalo Evropo), ki je predviden v roku 10 let od prejetja ZVO-3. Predlog uredbe določa bistveno krajši rok, kar pomeni, da bo potrebno takoj pristopiti k uresničevanju tega cilja, da bo Slovenija lahko pravočasno uresničila zahteve.
Dobre prakse iz tujine
Estonska praksa kaže, da prav digitalni opomniki glede poteka rokov, avtomatizirane kontrolne liste in javni prikaz statusov najbolj zanesljivo skrajšajo trajanje in zmanjšajo število procesnih zdrsov.
Za uspeh reforme so nujne kadrovske in tehnične okrepitve. Kot se je izkazalo na Nizozemskem, kjer deluje neodvisna komisija za presoje (NCEA). Neodvisna strokovna recenzija v fazi opredelitve obsega in ob prejemu poročil »dvigne« kakovost vsebin, zmanjša kroženje dopolnitev, skrajša čas odločanja in poveča zaupanje javnosti, hkrati pa prispeva k enotni metodologiji in sistematičnemu usposabljanju vseh udeležencev. Slovenija potrebuje funkcionalno podobno, organizacijsko ločeno in strokovno avtonomno komisijo (podobna neodvisna skupina strokovnjakov je v preteklosti že delovala), ki upravlja metodološke standarde, izvaja recenzije ter podaja mnenja o spornih vprašanjih in pri usklajevanju mnenj mnenjedajalcev, pri čemer ostaja odločanje v pristojnosti organa in SPOC.
Pri dobrih praksah je poleg Estonije, kjer je v IT sistem vgrajena celotna logika rokov, opomnikov in statusnih prikazov, posebej poučen primer Litve. Njihova centralna agencija AAA deluje kot formalni SPOC in uporablja enotno metodološko šablono, ki standardizira strukturo poročil (od povzetka za javnost do matrike skladnosti s predpisi), zahteva obvezne GIS priloge in referenčne podatkovne nize, določa jasna merila pomembnosti vplivov, obravnava kumulativne učinke in variantne rešitve ter predpisuje tabele sledljivosti pripomb z odzivi in spremembami. Prednost takšne šablone je, da drastično zmanjša dopolnitve, omogoči primerljivost zadev in enotno prakso, pospeši strokovni pregled ter krepi pravdno odpornost odločitev.
Predlogi GZS za spremembo ZVO-3 se v več točkah ujemajo z rešitvami iz predloga uredbe
GZS predlaga uvedbo posvetovalne konference, ki združuje screening in scoping ter omogoča ustno predstavitev investitorja in zgodnje usklajevanje vseh deležnikov, kar je v popolni skladnosti z logiko člena 4 Predloga uredbe o usklajenih postopkih. Prav tako poudarja potrebo po enotni digitalni platformi za oddajo vlog in dostop do dokumentov, kar se neposredno povezuje z zahtevo uredbe po vzpostavitvi centralnega GIS portala. Predlogi za procesno disciplino, jasne roke in omejevanje zlorab pravic zainteresirane javnosti so skladni z določbo uredbe o bistveni izključitvi novih argumentov v sodnih postopkih. GZS opozarja tudi na nujnost standardizacije vsebine poročil o vplivih na okolje in licenciranja izdelovalcev strokovnih podlag, kar dopolnjuje uredbo, ki zahteva krepitev kadrovskih in tehničnih kapacitet ter usposabljanje vseh udeležencev postopkov.
Ukrepati je treba zdaj
Slovenija se nahaja na prelomni točki, kjer dolgotrajni in nepregledni postopki okoljskih presoj ter izdaje dovoljenj ne predstavljajo več zgolj administrativne ovire, temveč resno tveganje za konkurenčnost gospodarstva, zeleni prehod in črpanje evropskih sredstev. Predlog Uredbe COM(2025)984 jasno kaže smer, v katero gre Evropa: enotni, digitalno podprti postopki, obvezni roki, enotna kontaktna točka, združevanje presoj in procesne varovalke, ki zagotavljajo pravno varnost in transparentnost. Slovenija si ne more privoščiti, da bi zaostajala. Potrebna je takojšnja implementacija rešitev, ki jih predvideva uredba, ob hkratnem prenosu najboljših praks iz držav, kot so Estonija, Litva in Nizozemska. Le s takšnim pristopom bomo zagotovili predvidljivo investicijsko okolje in utrdili položaj Slovenije kot konkurenčne in trajnostno usmerjene države v evropskem prostoru. Čas za ukrepanje je zdaj.
1 »Centralni portal na osnovi GIS« pomeni enoten, spletni informacijski sistem, ki temelji na geografskih informacijskih sistemih (GIS) in omogoča prikaz, upravljanje in analizo prostorskih podatkov na enem mestu.
2 »Toolbox« v okviru Predloga uredbe COM(2025)984 pomeni nabor dodatnih pospeševalnih ukrepov, ki jih lahko države članice uporabijo za strateške projekte, zlasti na področjih, ki so ključna za prehod v brezogjlično, digitalno in krožno gospodarstvo.