Shrani za kasnejše branje.
Regija na poti med industrijsko preteklostjo in tehnološko prihodnostjo premaguje izzive in išče novo identiteto. Priložnosti je veliko, a tudi ovir ne manjka.
Mateja Jordan
Evropska unija je z zelenim dogovorom in Mehanizmom za pravični prehod tudi Zasavju odprla novo razvojno priložnost. Denar iz Sklada za pravični prehod regiji omogoča opuščanje fosilnih goriv, hkrati pa spodbuja modernizacijo gospodarstva, razvoj novih dejavnosti, izobraževanje kadrov ter naložbe v čisto energijo, digitalizacijo in prenovo industrijskih območij. Ob tem pa se zasavska regija še vedno sooča s pomanjkanjem ustreznih kadrov, omejenim prostorom za razvoj in izzivi pri usklajevanju potreb gospodarstva z razpoložljivimi sredstvi.
Dolga senca zaprtja rudnika
Za Zasavje, ki je v proces prestrukturiranja vpeto že več kot dve desetletji, je bilo prelomno leto 1999, ko so prebivalci na referendumu zavrnili gradnjo novega bloka Termoelektrarne Trbovlje. Leto pozneje je sledil zakon o zapiranju rudnika Trbovlje–Hrastnik, vendar pa takratni prehod ni bil načrtovan na način, kot ga danes razumemo kot pravičnega, predvsem pri nadomeščanju delovnih mest in razvoju novih dejavnosti. Gospodarstvo se ni uspelo dovolj hitro preusmeriti, posledice pa se še danes odražajo v dolgotrajni brezposelnosti, odlivu izobraženega kadra in staranju prebivalstva.
To potrjujejo tudi demografski podatki, saj se je število prebivalcev v regiji z več kot 58 tisoč leta 2014 znižalo na približno 56.900, regija je tako v zadnjem desetletju izgubila več kot tisoč ljudi. V večini zasavskih občin prebivalstvo stagnira ali upada, najbolj izrazito v Hrastniku.
Zapiranje premogovne dejavnosti je prizadelo tudi številne povezane panoge, zato v regiji primanjkuje predvsem delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Tako je tudi delež delovnih migrantov iz Zasavja izrazito nad slovenskim povprečjem in se je v zadnjem desetletju še povečeval. Leta 2024 je izven regije delalo že 53,5 odstotka zaposlenih, kar je več kot dvakrat toliko kot na ravni Slovenije, kjer delež znaša 22,5 odstotka.
Delovne migracije so le eden od vzrokov za visoke emisije CO₂, ki v Zasavju kljub opustitvi premoga ostajajo nadpovprečne. K temu poleg vsakodnevnih voženj prispevajo še slaba prevetrenost kotlin in energetsko intenzivna industrija.
- Jedro centra, ki nastaja v Kisovcu, bosta laboratorija za razvoj in testiranje baterij ter vodikovih tehnologij.
V drugem poskusu bolj premišljeno
Po prvi fazi prestrukturiranja, ki se je zaključila leta 2015, je Zasavje dobilo novo priložnost, saj ima regija od leta 2019 dostop do skoraj 75 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod. Razvojne aktivnosti in naložbe usmerja poseben območni načrt, ključno vlogo podporne in informacijske točke pa ima danes Center za pravični prehod Zasavje, ki od leta 2023 deluje v okviru Regionalne razvojne agencije.
Kot poudarja vodja centra Martin Šikovc, je njihova naloga predvsem praktična. »Podjetjem pomagamo razumeti, kaj pravični prehod sploh pomeni in kakšne priložnosti prinaša. Podpiramo jih pri razvoju in pripravi projektov, prijavi na razpise, potem pa tudi pri sami izvedbi.«
Da bi ugotovili, ali prehod dejansko prinaša tudi rezultate, na portalu Pravični prehod Zasavja zbirajo ključne podatke o razvoju regije, od gospodarskih in socialnih do okoljskih in demografskih kazalcev. Spremljajo jih vse od leta 2000, kar omogoča primerjavo med obdobjem po zaprtju rudnika in današnjim stanjem.
V regiji se lahko pohvalijo z visoko uspešnostjo pri črpanju sredstev. »Razpisanih je bilo že okoli 95 odstotkov sredstev, približno 60 odstotkov pa jih je že vezanih na konkretne projekte,« pravi Šikovc. Preostanek bo namenjen predvsem stanovanjem, energetiki in podpori brezposelnim ter iskalcem zaposlitve.
Pomemben del pravičnega prehoda so tudi strateški projekti, ki so se začeli oblikovati že leta 2019, ko je Zasavje pridobilo tehnično pomoč Evropske komisije za prestrukturiranje premogovnih regij. Med njimi Martin Šikovc izpostavlja center za brezogljične tehnologije v Kisovcu ter nove poslovne cone v Hrastniku, Zagorju in na Lakonci, kjer že delujejo podjetja, kot je Skitti.
Kisovec kot laboratorij prihodnosti
Eden najpomembnejših razvojnih projektov nastaja v Kisovcu, kjer Kemijski inštitut gradi Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije. To bo prva takšna javna raziskovalna enota v Sloveniji oziroma prostor, kjer se bodo razvijale tehnologije prihodnosti. Jedro centra bosta laboratorija za razvoj in testiranje baterij ter vodikovih tehnologij, pomemben del dejavnosti pa bo tudi razvoj rešitev za zajem ogljikovega dioksida.
Center že zaposluje več kot 20 ljudi, skoraj polovica jih prihaja iz regije.
Na Kemijskem inštitutu pričakujejo, da bo center postopoma ustvarjal nova, visoko kvalificirana delovna mesta, predvsem za strokovnjake s področij kemije, materialov, energetike in sorodnih ved, hkrati pa prispeval tudi k razvoju podpornih delovnih mest ter zadrževanju in privabljanju talentov. »S centrom želimo prispevati k bolj raznolikemu in inovativnemu gospodarstvu ter ustvarjati nove, trajnostne priložnosti, ki bodo nadomestile tradicionalne industrije,« poudarjajo.
V Kisovcu Kemijski inštitut gradi Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije. Foto: arhiv Kemijski inštitut
Projekt že v začetni fazi prinaša vlaganja v raziskovalno opremo in infrastrukturo, dolgoročno pa naj bi postal tudi platforma za privabljanje domačih in tujih investicij v razvoj zelenih tehnologij.
Center bo omogočal učinkovit prenos znanja v razvoj prototipnih rešitev, hkrati pa tudi preizkušanje in nadgradnjo idej, ki prihajajo iz gospodarstva. Podjetja bodo imela dostop do vrhunske opreme, pilotnih linij in strokovne podpore, kar pomeni, da bodo lahko nove tehnologije preizkusila v realnih pogojih in tako zmanjšala tveganja pri prehodu iz laboratorija v industrijsko uporabo. Tesno sodelovanje podjetij in raziskovalcev pri razvoju in testiranju novih materialov, komponent in sistemov na področju baterijskih in vodikovih tehnologij lahko bistveno pospeši razvoj, poveča konkurenčnost podjetij ter omogoči hitrejše in stroškovno učinkovitejše uvajanje inovacij.
Pomemben del centra bo tudi izobraževanje, predvsem na področju novih tehnologij, energetske neodvisnosti in zmanjševanja rabe fosilnih goriv. Cilj je razvijati kader, ki bo sposoben uvajati napredne rešitve v gospodarstvo. Takšen »most« med raziskavami in industrijo je ključen, saj omogoča, da znanje ne ostane v laboratorijih, ampak se pretvori v konkretne rešitve, so prepričani na Kemijskem inštitutu.
- Zasavje ima vse pogoje, da postane prostor za razvoj naprednih tehnologij, saj bi to lahko okrepilo celoten lokalni ekosistem.
Priložnost, ki še ni samoumevna
V Steklarni Hrastnik, enem ključnih industrijskih podjetij v regiji, v pravičnem prehodu vidijo velike priložnosti in hkrati opozarjajo na nekaj tveganj. »Sredstva lahko pomembno pospešijo razvoj nizkoogljičnih tehnologij, tudi vodikovih rešitev. Vprašanje pa je, ali bodo razpisi dovolj usmerjeni, da bo ta potencial res izkoriščen,« opozarjajo. Prav v tem je ena ključnih dilem prehoda – brez jasnega fokusa se lahko denar, ki je na voljo, razprši med različne projekte, ne da bi dosegel največji učinek.
Razvoj takšnih tehnologij hkrati odpira vprašanje, kdo jih bo razvijal. Potrebe po visoko usposobljenih kadrih hitro naraščajo, predvsem na področjih inženirstva, energetike in digitalizacije. »Projekti, kot so vodikove tehnologije in hibridni procesi, zahtevajo nova znanja in interdisciplinarne kompetence,« poudarjajo v Steklarni. To pomeni priložnost za nova, bolje plačana delovna mesta, hkrati pa zahteva več vlaganj v izobraževanje in tesnejše sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami.
Pravični prehod temelji na znanju, tako v gospodarstvu kot v načinu razmišljanja ljudi, se zavedajo v Centru za pravični prehod Zasavja, kjer so skupaj s Savinjsko-Šaleško regijo vzpostavili program Akademije pravičnega prehoda. Izobraževanja, seminarji in podpora na področjih inovacij, zelenega in visokotehnološkega gospodarstva so namenjena podjetjem, zaposlenim in mladim. »Cilj je okrepiti znanja in kompetence, ki bodo omogočila aktivno vključevanje prebivalcev v preobrazbo regije,« poudarjajo.
Kljub pomislekom pa v Steklarni Hrastnik verjamejo, da ima Zasavje vse pogoje, da postane prostor za razvoj naprednih tehnologij, saj bi to lahko okrepilo celoten lokalni ekosistem. Vendar, opozarjajo, se to lahko zgodi le, če bo regija znala priložnost tudi strateško izkoristiti.
Od industrijskih ran do novih priložnosti
V Centru za pravični prehod vodijo tudi evidenco površin, ki so nastale kot posledica nekdanjih rudarskih in industrijskih dejavnosti, saj ta degradirana območja predstavljajo pomemben, pogosto spregledan potencial Zasavja.
V regiji je evidentiranih 44 takšnih lokacij, s skupnim obsegom skoraj 236 hektarjev, največ med njimi je prav nekdanjih rudarskih območij. »Ta prostor lahko ponovno oživimo z novimi dejavnostmi, investicijami in trajnostnimi rešitvami,« so prepričani v Centru. Prav revitalizacija teh površin je ena od ključnih priložnosti pravičnega prehoda, saj se lahko z ustreznim načrtovanjem in sodelovanjem z državo ter investitorji nekdanje industrijske rane preoblikujejo v nova razvojna jedra, ki vračajo življenje v prostor in ustvarjajo nove gospodarske priložnosti.